Iskanje
10 min • 29. 07. 2020
10 min • 29. 07. 2020
Pandemija koronavirusa je vplivala tudi na delo humanitarcev – nekateri projekti so zaradi virusa ustavljeni, drugod sredstva preusmerjajo v zagotavljanje hrane, razkužil in drugih osnovnih pripomočkov. To velja tudi za Zavod Krog, v Sloveniji ustanovljeno mednarodno, neprofitno in nevladno organizacijo, ki deluje na področju človekovih pravic, humanitarnega dela, razvojnega sodelovanja in medkulturnega dialoga. S predstavnico zavoda Katjo Kumar se je o njihovih aktualnih projektih v Egiptu in Libanonu pogovarjala Andreja Gradišar.
Epidemija je prekinila tudi nekatere dejavnosti Zavoda Krog v Libanonu in Egiptu, nove projekte pa težko načrtujejo
Zavod Krog je v Sloveniji bazirana mednarodna, neprofitna in nevladna organizacija, ki deluje na področju človekovih pravic, humanitarnega dela, razvojnega sodelovanja in medkulturnega dialoga. V Libanonu skupaj z Zavodom Ema v begunskih centrih trenutno izvajajo program ozaveščanja o negativnih posledicah otroških porok in nasilja po spolu, nudijo psihosocialno pomoč ženskam, ki so bile žrtve nasilja, in ginekološko obravnavo. V Egiptu je v njihove delavnice, namenjene ozaveščanju o otrokovih pravicah, v treh večjih egiptovskih mestih vključenih več kot tisoč otrok.
"Situacija v teh državah je že tako kompleksna, covid-19 pa je to še poslabšal. V Libanonu ljudje živijo v majhnih stanovanjih, po 20 ljudi v enem, težko se izogibajo drug drugemu. Če virus izbruhne v enem od teh taborišč, se bo zelo hitro razširil," pripoveduje predstavnica Zavoda Krog Katja Kumar.
"Naše aktivnosti v Libanonu trenutno še normalno potekajo. Smo pa del sredstev preusmerili. Delamo s populacijo, ki živi od priložnostnih del, nima stalne zaposlitve, varnosti. Ljudje so ostali brez sredstev za preživetje. Mi smo tako del denarja preusmerili za ozaveščanje o covid-19."
V zraku je tudi dokončanje delavnic z egiptovskimi otroki.
"Tudi za Egipt smo nekaj denarja preusmerili v boj proti covid-19. Med drugim smo kupili izobraževalne pripomočke za otroke. Ne vemo pa, kdaj bomo delavnice lahko izvedli do konca. V tem trenutku je zelo težko karkoli načrtovati. Odločitve se sprejemajo v zadnjem trenutku. Čakamo na odločitev države, kako bo s šolanjem."
Pandemija koronavirusa je vplivala tudi na delo humanitarcev – nekateri projekti so zaradi virusa ustavljeni, drugod sredstva preusmerjajo v zagotavljanje hrane, razkužil in drugih osnovnih pripomočkov. To velja tudi za Zavod Krog, v Sloveniji ustanovljeno mednarodno, neprofitno in nevladno organizacijo, ki deluje na področju človekovih pravic, humanitarnega dela, razvojnega sodelovanja in medkulturnega dialoga. S predstavnico zavoda Katjo Kumar se je o njihovih aktualnih projektih v Egiptu in Libanonu pogovarjala Andreja Gradišar.
Epidemija je prekinila tudi nekatere dejavnosti Zavoda Krog v Libanonu in Egiptu, nove projekte pa težko načrtujejo
Zavod Krog je v Sloveniji bazirana mednarodna, neprofitna in nevladna organizacija, ki deluje na področju človekovih pravic, humanitarnega dela, razvojnega sodelovanja in medkulturnega dialoga. V Libanonu skupaj z Zavodom Ema v begunskih centrih trenutno izvajajo program ozaveščanja o negativnih posledicah otroških porok in nasilja po spolu, nudijo psihosocialno pomoč ženskam, ki so bile žrtve nasilja, in ginekološko obravnavo. V Egiptu je v njihove delavnice, namenjene ozaveščanju o otrokovih pravicah, v treh večjih egiptovskih mestih vključenih več kot tisoč otrok.
"Situacija v teh državah je že tako kompleksna, covid-19 pa je to še poslabšal. V Libanonu ljudje živijo v majhnih stanovanjih, po 20 ljudi v enem, težko se izogibajo drug drugemu. Če virus izbruhne v enem od teh taborišč, se bo zelo hitro razširil," pripoveduje predstavnica Zavoda Krog Katja Kumar.
"Naše aktivnosti v Libanonu trenutno še normalno potekajo. Smo pa del sredstev preusmerili. Delamo s populacijo, ki živi od priložnostnih del, nima stalne zaposlitve, varnosti. Ljudje so ostali brez sredstev za preživetje. Mi smo tako del denarja preusmerili za ozaveščanje o covid-19."
V zraku je tudi dokončanje delavnic z egiptovskimi otroki.
"Tudi za Egipt smo nekaj denarja preusmerili v boj proti covid-19. Med drugim smo kupili izobraževalne pripomočke za otroke. Ne vemo pa, kdaj bomo delavnice lahko izvedli do konca. V tem trenutku je zelo težko karkoli načrtovati. Odločitve se sprejemajo v zadnjem trenutku. Čakamo na odločitev države, kako bo s šolanjem."
Slovenija ima na področju umetne inteligence izredno bogato zgodovino, tako imenovana ljubljanska šola umetne inteligence pa odlikovano mesto pri razvoju strojnega učenja v svetovnem merilu.
6 min • 10. 04. 2026
V Šentprimožu v Podjuni že več kot 110 let deluje društvo Danica, ki ima poleg otroške in odrasle gledališke skupine tudi več pevskih zborov. V Zvezdicah pojejo predšolski otroci, imajo otroški in mladinski zbor, večkrat nagrajen na deželni in zvezni ravni. Upravičeno so ponosni tudi na mešani pevski zbor Danica, ki je bil pred leti razglašen za najboljši zbor avstrijske Koroške in osvaja zlata priznanja na mednarodnih zborovskih tekmovanjih, 2024 tudi na Praga Cantat. Od leta 2000 pa v Šenprimožu pojejo še Korenine Danice, v katerem so zbrani najzrelejši pevke in pevci. V projektu Tri krat tri so združili vse generacije pevcev, jim dodali še orffove inštrumente in s slovenskimi ljudskimi navdušili občinstvo v ljubljanskem Cankarjevem domu.
19 min • 10. 04. 2026
O razvoju dogodkov po dogovoru o premirju smo se pogovarjali s Carmen Švegl, našo dopisnico z Bližnjega vzhoda, ki je v Dubaju.
12 min • 08. 04. 2026
Tako Slovenija kot vsa Evropska unija se ukvarjajo z vprašanjem, kako se najbolj razumno odzvati na energetsko krizo zaradi posledic vojne na Bližnjem Vzhodu. Ekonomisti opozarjajo, da kratkoročni ukrepi ne smejo spodkopavati strateških ciljev glede gospodarskega in energetskega prestrukturiranja. Ukrepi za blažitev krize morajo biti namenjeni najbolj prizadetim in ne vsem povprek, saj sicer podžigajo inflacijo in po nepotrebnem praznijo državne proračune. Kako ocenjuje odziv Evropske unije in zakaj ni naklonjen znižanju DDV na hrano smo se pogovarjali s profesorjem mednarodne ekonomije na Fakulteti za družbene vede dr. Anžetom Burgerjem.
7 min • 07. 04. 2026
Ana Grilc je ena od zavednih in zelo dejavnih koroških Slovenk mlajše generacije. Je pisateljica in novinarka, vsestranska gledališka ustvarjalka; režiserka, scenaristka in dramaturginja, od najzgodnejših let tesno povezana z lutkarstvom. Za svoja besedila in predstave je dobila več nagrad, med drugim vizionarja za lutkovno predstavo Mrličožerec, s katero so Lutke Mladje obeležile 50 let organiziranega lutkovnega delovanja koroških Slovencev. Njeno kulturno ustvarjanje je povezano tudi s pregonom leta 1942, ki je vsajeno v njene gene. Je namreč potomka ene od več kot 200 družin, ki so jih zaradi negovanja slovenskega jezika in kulture odpeljali v delovna in koncentracijska taborišča. Je tudi slikarka, čeprav za likovno ustvarjanje ne ostane veliko časa, in ilustratorka. Vse od najzgodnejših let pa je tesno povezana tudi z Ziljo. Kot pravi, se zaveda odgovornosti, ki jo ima kot govorka ziljskega narečja in kot pripadnica manjšine. Prisluhnite!
9 min • 03. 04. 2026
