September je tudi čas za spravilo lešnikov - in če jih pri nas po večini pospravijo veverice, jih v nasadih na severu italijanske dežele Lacij pobirajo z avtomatiziranimi stroji. Italija je druga največja proizvajalka lešnikov na svetu - kot vse kaže, pa jih bo v naslednjih letih proizvedla še več. Toda mnogi se bojijo, da bo interes velikih svetovnih proizvajalcev sladkarij, kjer konča večina pridelka, resno onesnažil območje vulkanskih jezer severnega Lacija. V krajih okoli mesta Viterbo je bil Janko Petrovec.

Z nasadi lešnikov naj bi bilo povzročene manj okoljske škode kot s posevki, oljkami in trto

V Italiji je z leskami zasajenih 70 tisoč hektarjev polj, država je druga največja proizvajalka lešnikov na svetu. 70 odstotkov vsega svetovnega pridelka ustvarijo v Turčiji, 12 odstotkov v Italiji. Okoli štiri petine italijanskega in več kot 30 odstotkov svetovnega pridelka lešnikov konča v tovarnah ene same multinacionalke - namreč Ferrera, zlasti zaradi njegovega kremnega namaza Nutella. Zaradi Nutelle naj bi v severnem Laciju v naslednjih petih letih z leskami zasadili novih deset tisoč hektarjev polj, še deset tisoč pa drugod po Italiji. Kar pomeni tudi več pesticidov. Kot vse kaže, pa jih bo v naslednjih letih proizvedla še več. Toda mnogi se bojijo, da bo interes velikih svetovnih proizvajalcev sladkarij, kjer konča večina pridelka, resno onesnažil območje vulkanskih jezer severnega Lacija.

V leskovih nasadih okolice Viterba so proizvodne procese avtomatizirali: le tako so lahko italijanski lešniki še naprej konkurenčni tistim iz Turčije, Srbije ali Azerbajdžana, kjer je cena delovne sile mnogo nižja. Stroje uporabljajo tako za sajenje sadik kot za spravilo lešnikov, ki jih ne obirajo, ampak pobirajo s tal. Z najnovejšo mehanizacijo potrebujejo za spravilo lešnikov s hektarja nasada samo dve do tri delovne ure.

 

Janko Petrovec