Iskanje
5 min • 02. 10. 2020
5 min • 02. 10. 2020
Načrtovanje zdravil, napovedovanje vremena, razvoj umetne inteligence ali genske analize, vrhunske znanstvene raziskave so danes odvisne od močne podpore superračunalnikov, sicer lahko ostane le pri idejah. No, ideja, da Slovenija potrebuje močno superračunalniško omrežje se je ne samo uspešno prijela in začela kazati dobre rezultate, zdaj bo dobila nadgradnjo, ki celo presega prvotne načrte. Včeraj podpisana pogodba bo v Maribor pripeljala superračunalnik Vega, ki sodi med 50 najzmogljivejših na svetu ta hip in bo del evropske superračunalniške infrastrukture. Da pa bo prišel v Slovenijo, je zasluga pri nas žal preredko uporabljenega recepta: dobro pripravljenih projektov, usklajenega delovanja različnih institucij in podpore države.
Po matematiku Juriju Vegi poimenovan superračunalnik sodi med 50 najzmogljivejših na svetu
Načrtovanje zdravil, napovedovanje vremena, razvoj umetne inteligence ali genske analize; vrhunske znanstvene raziskave so danes odvisne od močne podpore superračunalnikov, sicer ostane le pri idejah.
Ideja, da Slovenija potrebuje močno superračunalniško omrežje, je vsekakor padla na plodna tla. Zdaj bo dobila nadgradnjo, ki celo presega prvotne načrte. Včeraj podpisana pogodba bo v Maribor pripeljala superračunalnik Vega, ki sodi med 50 najzmogljivejših na svetu ta hip in bo del evropske superračunalniške infrastrukture.
»Pred nekaj leti smo ugotovili, da imamo veliko znanja in veliko majhnih superračunalniških centrov, ki pa so premajhni, da bi omogočali resno obdelavo podatkov in resno mednarodno sodelovanje. Tako je nastal projekt HPC RIVR, ki je skušal rešiti dva problema: spodbuditi razvoj tega znanja v vzhodni Sloveniji in vzpostaviti nacionalno infrastrukturo na mednarodno primerljivi ravni,« razlaga dr. Jan Jona Javoršek, član strokovnega sveta slovenskega superračunalniškega omrežja Sling.
Projekt HPC Rivr, v katerem sodelujejo Univerza v Mariboru, Inštitut informacijskih znanosti IZUM in Fakulteta za informcijske študije v Novem mestu, je težak 20 milijonov evrov, 80 odstotkov sredstev je prispeval Evropski skladi za regionalni razvoj.
Pomena superračunalnikov se močno zaveda tudi Evropska unija. Brez njih vrhunske znanstvene raziskave danes niso mogoče, naj gre za razvoj cepiv, zdravil ali novih materialov, napovedovanje vpliva podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje. Za razvoj superračunalniških centrov in omrežij tako EU namenja 600 milijonov evrov. Sloveniji je prav uspešno delo na projektu Rivr in dobro sodelovanje različnih institucij omogočilo, da je bila na sveža evropska vlaganja dobro pripravljena. Z uspešno prijavo na razpis je dobila 5,9 milijonov evrov dodatnih sredstev.
»Namesto načrtovanih 1,8 petaflopov procesorske moči smo tako dobili 6,8 petaflopov,« poudarja Branko Zebec, namestnik direktorja IZUM-a, ki bo Vego gostil.
Vega lahko opravi 6,8 milijona milijard izračunov na sekundo, omogoča pa tudi izredno hiter prenos podatkov do drugih superračunalniških centrov (500 Gbit/s) in shranjevanje podatkov (24PB), kar je še eno vse bolj pereče področje v znanosti.
Načrtovanje zdravil, napovedovanje vremena, razvoj umetne inteligence ali genske analize, vrhunske znanstvene raziskave so danes odvisne od močne podpore superračunalnikov, sicer lahko ostane le pri idejah. No, ideja, da Slovenija potrebuje močno superračunalniško omrežje se je ne samo uspešno prijela in začela kazati dobre rezultate, zdaj bo dobila nadgradnjo, ki celo presega prvotne načrte. Včeraj podpisana pogodba bo v Maribor pripeljala superračunalnik Vega, ki sodi med 50 najzmogljivejših na svetu ta hip in bo del evropske superračunalniške infrastrukture. Da pa bo prišel v Slovenijo, je zasluga pri nas žal preredko uporabljenega recepta: dobro pripravljenih projektov, usklajenega delovanja različnih institucij in podpore države.
Po matematiku Juriju Vegi poimenovan superračunalnik sodi med 50 najzmogljivejših na svetu
Načrtovanje zdravil, napovedovanje vremena, razvoj umetne inteligence ali genske analize; vrhunske znanstvene raziskave so danes odvisne od močne podpore superračunalnikov, sicer ostane le pri idejah.
Ideja, da Slovenija potrebuje močno superračunalniško omrežje, je vsekakor padla na plodna tla. Zdaj bo dobila nadgradnjo, ki celo presega prvotne načrte. Včeraj podpisana pogodba bo v Maribor pripeljala superračunalnik Vega, ki sodi med 50 najzmogljivejših na svetu ta hip in bo del evropske superračunalniške infrastrukture.
»Pred nekaj leti smo ugotovili, da imamo veliko znanja in veliko majhnih superračunalniških centrov, ki pa so premajhni, da bi omogočali resno obdelavo podatkov in resno mednarodno sodelovanje. Tako je nastal projekt HPC RIVR, ki je skušal rešiti dva problema: spodbuditi razvoj tega znanja v vzhodni Sloveniji in vzpostaviti nacionalno infrastrukturo na mednarodno primerljivi ravni,« razlaga dr. Jan Jona Javoršek, član strokovnega sveta slovenskega superračunalniškega omrežja Sling.
Projekt HPC Rivr, v katerem sodelujejo Univerza v Mariboru, Inštitut informacijskih znanosti IZUM in Fakulteta za informcijske študije v Novem mestu, je težak 20 milijonov evrov, 80 odstotkov sredstev je prispeval Evropski skladi za regionalni razvoj.
Pomena superračunalnikov se močno zaveda tudi Evropska unija. Brez njih vrhunske znanstvene raziskave danes niso mogoče, naj gre za razvoj cepiv, zdravil ali novih materialov, napovedovanje vpliva podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje. Za razvoj superračunalniških centrov in omrežij tako EU namenja 600 milijonov evrov. Sloveniji je prav uspešno delo na projektu Rivr in dobro sodelovanje različnih institucij omogočilo, da je bila na sveža evropska vlaganja dobro pripravljena. Z uspešno prijavo na razpis je dobila 5,9 milijonov evrov dodatnih sredstev.
»Namesto načrtovanih 1,8 petaflopov procesorske moči smo tako dobili 6,8 petaflopov,« poudarja Branko Zebec, namestnik direktorja IZUM-a, ki bo Vego gostil.
Vega lahko opravi 6,8 milijona milijard izračunov na sekundo, omogoča pa tudi izredno hiter prenos podatkov do drugih superračunalniških centrov (500 Gbit/s) in shranjevanje podatkov (24PB), kar je še eno vse bolj pereče področje v znanosti.
Tina Simčič si v začetku svoje uspešne korporativne kariere prav gotovo ni predstavljala, da bo po drugem dopustu za nego otroka obrnila nov list in se lotila popolnoma novega poklica na delovnem mestu, ki si ga je po svojih željah in potrebah ustvarila sama, in da bo v glavnem delala od doma. A poklici se spreminjajo, sledijo potrebam ljudi in posebnim znanjem zaposlenih. Tukaj je njena zgodba.
7 min • 16. 02. 2026
Danes je svetovni dan radia. Radio se je razvil ob koncu prve svetovne vojne in je bil prava mala tehnična revolucija. Skozi desetletja je ob različnih vlogah dozoreval in postal medij, ki je pripomogel k demokratizaciji družbe. Kakšna pa je vloga radia danes? Radio - in spremembe, povezane z njim - preučuje komunikolog Peter Čakš, predavatelj in višji raziskovalec na Inštitutu za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
10 min • 13. 02. 2026
Kljub vse bolj naprednemu zdravljenju, novim tehnologijam in zdravilom, je rak pri nas še vedno vodilni vzrok smrti, imamo 6. najvišjo stopnjo umrljivosti v EU in tudi pojavnost vseh najpogostejših rakov pri nas je precej višja od povprečja EU. V zadnjih 20 letih se nam je podvojila, kar lahko sicer pripisujemo staranju prebivalcev, velik delež pa gotovo življenjskemu slogu, tveganem vedenju, tudi onesnaženemu okolju. Za uspešno zdravljenje pa je pomembno zgodnje odkrivanje, prvi sum postavi družinski zdravnik. O vlogi družinskega zdravnika na tem področju se je Helena Lovinčič pogovarjala z družinsko zdravnico Neno Kopčavar Guček.
8 min • 11. 02. 2026
Olimpijski komite bo skupno podelil več kot 700 zlatih, srebrnih in bronastih medalj. A mnogo več kot zadovoljnih, bo razočaranih, objokanih, spremljamo tudi vratolomne padce, tekme mejijo že na gladiatorstvo. Oče sodobnih olimpijskih iger in ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja Coubertin je v orbito poslal slogan »Važno je sodelovati, ne zmagati«. Ali ta slogan še živi?
17 min • 10. 02. 2026
Karmen Režek si je svoje delovno mesto ustvarila sama. Dela lahko od doma, stranke pa ima po vsem svetu. Da se delo in s tem delovna mesta spreminjajo in da najbrž ne bomo delali natanko tistega, za kar smo se šolali, bi morali razmišljati že ob vpisu v izobraževalni program in pri tem bolj slediti svojemu srcu.
12 min • 09. 02. 2026
