Iskanje
Martinovovo bi ta teden v normalnih razmerah v gostilne in restavracije pritegnilo številne častilce mladega vina in martinovih kulinaričnih dobrot. A gostilne so zaprte, gostinci pa se že drugič letos borijo za preživetje. Z nekaterimi od njih je o težavah, izgubi, strahovih in upih govorila Andreja Čokl.
Slovenski gostinci v koronskih časih
Martinovovo bi ta teden v normalnih razmerah v gostilne in restavracije pritegnilo številne častilce mladega vina in martinovih kulinaričnih dobrot. A gostilne so zaprte, gostinci pa se že drugič letos borijo za preživetje. Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS je že napovedala nov val odpuščanj in zapiranje gostinskih lokalov, saj tudi šesti protikoronski sveženj ne bo rešil položaja v gostinski panogi.
Številne je sicer prejšnji teden presenetil zapis na Facebooku priljubljenega ljubljanskega veganskega lokala Bistro Kucha, ki je zaprl obe poslovalnici. Ne bodo ju več odprli, "drugi lockdown je zabil žebelj v krsto", so zapisali lastniki. Kmalu po tem se je v medijih pojavila še zgodba Gostilne Mencinger iz Gornje Radgone. Matej Štefanec pravi, da so že pomladno zaprtje le stežka prebrodili, zdaj je še huje.
"V oktobru smo presegli prag 80-odstotnega zaslužka lanskega leta, kar pomeni, da bomo morali nadomestila spet vračati. Če se ne bo v kratkem nekaj spremenilo, bomo morali gostilno zapreti."
Obljubljena pomoč, nadomestila, krediti se morda slišijo lepo, a dejansko na neki način onemogočajo poslovanje, se strinja tudi Igor Pustotnik. Gostilno Furman v Lukovici pri Domžalah je vzel v najem ob koncu lanskega leta in za njim in njegovo ekipo je naporno leto …
"Poskusili smo z dostavo, a je hitro postalo jasno, da je povpraševanja premalo, stroškov pa preveč. In da če imaš dostavo, ostaneš brez pomoči iz koronskega svežnja, tako da se nam to ne izplača, smo na čakanju."
"Vrhunska kulinarika je na robu sesutja, to ni preprosta dejavnost, ki jo še enkrat zaženeš, kot bi prižgal luč," je v odprtem pismu pretekli teden zapisal slovenski kuharski mojster z Michelinovo zvezdico Tomaž Kavčič. "Če dopustimo, da se vrhunska kulinarika sesuje, bo treba pri marsičem začeti s točke, kjer smo bili pred tridesetimi, štiridesetimi leti. Generacije vrhunskih kuharjev, natakarjev in someljejev lahko izginejo oziroma se porazgubijo po svetu ali se posvetijo drugim dejavnostim," je še navedel.
Tudi Galerija okusov iz Petrovč sodi med ponudnike visoke kulinarike, junija je dobila Michelinov krožnik. Lastnik restavracije Gašper Puhan pravi, da je bil velik izziv že spomladansko zaprtje, tudi zdaj je zaprtje ravno v obdobju visoke sezone. V tem valu so ponudili možnost dostave predpripravljenih jedi, ki nam vrhunsko kulinariko pričarajo doma. Odziv je dober, kolikor toliko optimistični ostajajo tudi glede prihodnosti.
"Upamo, da se bo tudi v prihodnje čim več Slovencev zavedalo pomena slovenskega gostinstva in da je Slovenija v preteklosti na področju višje kulinarike naredila zelo veliko korakov. To raven moramo ohraniti in zato upamo, da bodo državne podpore zadostne, da bomo lahko delali naprej."
Več in podrobneje o težavah, strahovih in upih slovenskih gostincev v tem koronskem letu v prispevku.
Martinovovo bi ta teden v normalnih razmerah v gostilne in restavracije pritegnilo številne častilce mladega vina in martinovih kulinaričnih dobrot. A gostilne so zaprte, gostinci pa se že drugič letos borijo za preživetje. Z nekaterimi od njih je o težavah, izgubi, strahovih in upih govorila Andreja Čokl.
Slovenski gostinci v koronskih časih
Martinovovo bi ta teden v normalnih razmerah v gostilne in restavracije pritegnilo številne častilce mladega vina in martinovih kulinaričnih dobrot. A gostilne so zaprte, gostinci pa se že drugič letos borijo za preživetje. Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS je že napovedala nov val odpuščanj in zapiranje gostinskih lokalov, saj tudi šesti protikoronski sveženj ne bo rešil položaja v gostinski panogi.
Številne je sicer prejšnji teden presenetil zapis na Facebooku priljubljenega ljubljanskega veganskega lokala Bistro Kucha, ki je zaprl obe poslovalnici. Ne bodo ju več odprli, "drugi lockdown je zabil žebelj v krsto", so zapisali lastniki. Kmalu po tem se je v medijih pojavila še zgodba Gostilne Mencinger iz Gornje Radgone. Matej Štefanec pravi, da so že pomladno zaprtje le stežka prebrodili, zdaj je še huje.
"V oktobru smo presegli prag 80-odstotnega zaslužka lanskega leta, kar pomeni, da bomo morali nadomestila spet vračati. Če se ne bo v kratkem nekaj spremenilo, bomo morali gostilno zapreti."
Obljubljena pomoč, nadomestila, krediti se morda slišijo lepo, a dejansko na neki način onemogočajo poslovanje, se strinja tudi Igor Pustotnik. Gostilno Furman v Lukovici pri Domžalah je vzel v najem ob koncu lanskega leta in za njim in njegovo ekipo je naporno leto …
"Poskusili smo z dostavo, a je hitro postalo jasno, da je povpraševanja premalo, stroškov pa preveč. In da če imaš dostavo, ostaneš brez pomoči iz koronskega svežnja, tako da se nam to ne izplača, smo na čakanju."
"Vrhunska kulinarika je na robu sesutja, to ni preprosta dejavnost, ki jo še enkrat zaženeš, kot bi prižgal luč," je v odprtem pismu pretekli teden zapisal slovenski kuharski mojster z Michelinovo zvezdico Tomaž Kavčič. "Če dopustimo, da se vrhunska kulinarika sesuje, bo treba pri marsičem začeti s točke, kjer smo bili pred tridesetimi, štiridesetimi leti. Generacije vrhunskih kuharjev, natakarjev in someljejev lahko izginejo oziroma se porazgubijo po svetu ali se posvetijo drugim dejavnostim," je še navedel.
Tudi Galerija okusov iz Petrovč sodi med ponudnike visoke kulinarike, junija je dobila Michelinov krožnik. Lastnik restavracije Gašper Puhan pravi, da je bil velik izziv že spomladansko zaprtje, tudi zdaj je zaprtje ravno v obdobju visoke sezone. V tem valu so ponudili možnost dostave predpripravljenih jedi, ki nam vrhunsko kulinariko pričarajo doma. Odziv je dober, kolikor toliko optimistični ostajajo tudi glede prihodnosti.
"Upamo, da se bo tudi v prihodnje čim več Slovencev zavedalo pomena slovenskega gostinstva in da je Slovenija v preteklosti na področju višje kulinarike naredila zelo veliko korakov. To raven moramo ohraniti in zato upamo, da bodo državne podpore zadostne, da bomo lahko delali naprej."
Več in podrobneje o težavah, strahovih in upih slovenskih gostincev v tem koronskem letu v prispevku.
Dr. Eva Pirc, razvojna inženirka v zasavskem podjetju Dewesoft je inženirka leta 2025. Foto: arhiv Dewesofta
10 min • 21. 01. 2026
Kako razumeti novo grožnjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa osmerici evropskih držav s postopno uvedbo dodatnih 25 odstotnih carin, dokler ne bodo ZDA dobile možnosti prevzema Grenlandije? Kakšne gospodarske posledice ima lahko ta napoved in ali so te res bistveno manj usodne od nadaljnjega popuščanja Trumpu, ko so na kocki temeljna načela Unije? O tem smo se pogovarjali s profesorjem mednarodne ekonomije in strokovnjakom za Evropsko unijo dr. Mojmirom Mrakom. Odziv Unije bo tlakoval pot prihodnji vlogi Evrope v novi geopolitični razdelitvi sveta, je opozoril.
7 min • 19. 01. 2026
Kmalu bo minilo leto dni, odkar je bila javnosti predstavljena ena izmed različic klepetalnega robota Grok. In v zadnjih dneh je vnovič pestro. Grok kot umetna inteligenca, pogovorni program, podoben ChatGPT-ju, zna odgovarjati na vprašanja, razlagati zapletene teme in analizirati informacije. Razvilo ga je podjetje xAI Elona Muska. Grok ne deluje le kot sogovornik. Zna tudi ustvarjati in spreminjati fotografije ter videoposnetke. To pomeni, da lahko ustvari povsem nove prizore ali spremeni obstoječe posnetke tako, da delujejo resnično. Prav zaradi tega strokovnjaki opozarjajo na nevarnost zavajanja in poudarjajo, da je treba takšne vsebine vedno dodatno preverjati. Tematiko nam bo podrobneje razložil dr. Vitomir Štruc, ki je eden tistih, ki v laboratoriju za strojno inteligenco Fakultete za elektrotehniko skušajo prepoznati globoke ponaredke.
11 min • 19. 01. 2026
11 mesecev, 16 držav, 10-letnik, 5-letnica in njuna starša. Družina Rosulnik je junija lani začela pot okoli sveta, s staršema smo govorili junija pred potovanjem in konec avgusta, ko so bili v Vietnamu. Zdaj, po natanko sedmih mesecih na poti, sta se nam Olivera in Gregor Rosulnik ponovno oglasila, tokrat med drugim z vtisi s Kitajske, Indije in silvestrovanja v Dubaju. Trenutno so v Peruju, pred njimi pa do maja še pet držav.
26 min • 18. 01. 2026
Sistem normiranih odhodkov je ena najpogosteje uporabljenih davčnih ureditev za samostojne podjetnike, predvsem zaradi svoje enostavnosti in preglednosti ter nizke davčne stopnje. Z letom 2026 pa se pravila tega sistema pomembno spreminjajo. Država na eni strani zvišuje prihodkovne pragove za ohranitev statusa normiranca, po drugi pa zaostruje pogoje za obvezen izstop in predvsem za vnovični vstop v sistem. Posebej pomembna novost je omejitev, po kateri se zavezanec, ki zapre dejavnost ali izstopi iz sistema normiranih odhodkov, vanj ne more vrniti več let, ne glede na razlog zaprtja. Kaj te spremembe pomenijo v praksi, kdo bo moral iz normiranstva izstopiti že v letu 2026 in kako naj se podjetniki pravočasno in pravilno pripravijo? O tem smo se pogovarjali z davčno svetovalko Natalijo Kunstek, ki je med drugim tudi članica upravnega odbora Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije.
17 min • 15. 01. 2026
