Iskanje
5 min • 07. 12. 2020
V soboto nas je pri 73-ih letih zapustil legendarni glasbenik, skladatelj in pevec Tadej Hrušovar - Dejvi. Bil je član zasedb Pepel in kri in Bele vrane. Poleg petja in igranja je v svoji dolgi glasbeni karieri napisal več kot 400 pesmi, nekatere med njimi pa so postale največje slovenske uspešnice. Najbolj poznane so Pesem za dinar, Enakonočje, Marie, ne piši pesmi več in seveda, Dan ljubezni, s katero je Jugoslavijo popeljal na Evrovizijo. Skupaj s tekstopiscem Dušanom Velkavrhom, sta ustvarila tudi večino pesmi skupine Hazard.
Poleg petja in igranja je v svoji dolgi glasbeni karieri napisal več kot 400 pesmi, nekatere med njimi so postale največje slovenske uspešnice
V soboto nas je pri 73-ih letih zapustil legendarni glasbenik, skladatelj in pevec Tadej Hrušovar - Dejvi. Bil je član zasedb Pepel in kri in Bele vrane. Poleg petja in igranja je v svoji dolgi glasbeni karieri napisal več kot 400 pesmi, nekatere med njimi pa so postale največje slovenske uspešnice. Najbolj poznane so Pesem za dinar, Enakonočje, Marie, ne piši pesmi več in seveda, Dan ljubezni, s katero je Jugoslavijo popeljal na Evrovizijo. Skupaj s tekstopiscem Dušanom Velkavrhom, sta ustvarila tudi večino pesmi skupine Hazard. Jane Weber:
"Tadej Hrušovar je bil velikan slovenske popularne glasbe. Mogoče je bil včasih v svoji karieri tudi nekoliko zapostavljen. Ljudje ne vedo, da moraš imeti zato, da napišeš uspešnico, tudi določen talent, ki ga je Tadej oz. Dejvi, kot smo mu rekli v glasbenem svetu, tudi imel. Znal je napisati dobro skladbo. In mislim, da je to velika izguba za našo glasbeno sceno. Veliko zaslug ima Dejvi, da je slovenska glasba še danes nekako vitalna in da ima svoje korenine v glasbeni zgodovini."
Hrušovar je nastopal tudi samostojno, med drugim je sodeloval tudi na Splitskem festivalu, njegova skladba Tu je Dalmacija pa je leta 1979 na tem festivalu tudi zmagala. Do upokojitve je deloval kot producent na RTV Slovenija. Bil je venomer na preži za novimi glasbenimi talenti in bil prvi urednik oddaje Pop delavnica, ki je odkrivala nove talente in gojila slovensko popularno glasbo.
Hrušovar naj bi se po poročanju nekaterih slovenskih medijev boril s hujšo obliko bolezni, povezano z okužbo z novim koronavirusom. Po zadnjih informacijah naj bi si sicer nekoliko opomogel, a so njegovi prijatelji iz skupine Pepel in kri zatem sporočili, da je na žalost umrl. Glede na glasbeno zapuščino na področju zabavne glasbe je to za glasbeni svet velika izguba.
Počivaj v miru.
V soboto nas je pri 73-ih letih zapustil legendarni glasbenik, skladatelj in pevec Tadej Hrušovar - Dejvi. Bil je član zasedb Pepel in kri in Bele vrane. Poleg petja in igranja je v svoji dolgi glasbeni karieri napisal več kot 400 pesmi, nekatere med njimi pa so postale največje slovenske uspešnice. Najbolj poznane so Pesem za dinar, Enakonočje, Marie, ne piši pesmi več in seveda, Dan ljubezni, s katero je Jugoslavijo popeljal na Evrovizijo. Skupaj s tekstopiscem Dušanom Velkavrhom, sta ustvarila tudi večino pesmi skupine Hazard.
Poleg petja in igranja je v svoji dolgi glasbeni karieri napisal več kot 400 pesmi, nekatere med njimi so postale največje slovenske uspešnice
V soboto nas je pri 73-ih letih zapustil legendarni glasbenik, skladatelj in pevec Tadej Hrušovar - Dejvi. Bil je član zasedb Pepel in kri in Bele vrane. Poleg petja in igranja je v svoji dolgi glasbeni karieri napisal več kot 400 pesmi, nekatere med njimi pa so postale največje slovenske uspešnice. Najbolj poznane so Pesem za dinar, Enakonočje, Marie, ne piši pesmi več in seveda, Dan ljubezni, s katero je Jugoslavijo popeljal na Evrovizijo. Skupaj s tekstopiscem Dušanom Velkavrhom, sta ustvarila tudi večino pesmi skupine Hazard. Jane Weber:
"Tadej Hrušovar je bil velikan slovenske popularne glasbe. Mogoče je bil včasih v svoji karieri tudi nekoliko zapostavljen. Ljudje ne vedo, da moraš imeti zato, da napišeš uspešnico, tudi določen talent, ki ga je Tadej oz. Dejvi, kot smo mu rekli v glasbenem svetu, tudi imel. Znal je napisati dobro skladbo. In mislim, da je to velika izguba za našo glasbeno sceno. Veliko zaslug ima Dejvi, da je slovenska glasba še danes nekako vitalna in da ima svoje korenine v glasbeni zgodovini."
Hrušovar je nastopal tudi samostojno, med drugim je sodeloval tudi na Splitskem festivalu, njegova skladba Tu je Dalmacija pa je leta 1979 na tem festivalu tudi zmagala. Do upokojitve je deloval kot producent na RTV Slovenija. Bil je venomer na preži za novimi glasbenimi talenti in bil prvi urednik oddaje Pop delavnica, ki je odkrivala nove talente in gojila slovensko popularno glasbo.
Hrušovar naj bi se po poročanju nekaterih slovenskih medijev boril s hujšo obliko bolezni, povezano z okužbo z novim koronavirusom. Po zadnjih informacijah naj bi si sicer nekoliko opomogel, a so njegovi prijatelji iz skupine Pepel in kri zatem sporočili, da je na žalost umrl. Glede na glasbeno zapuščino na področju zabavne glasbe je to za glasbeni svet velika izguba.
Počivaj v miru.
V inkluzivni plesni predstavi V hiši 3in3 se godi sto stvari se dopolnjujeta resnični in domišljijski svet. Združuje učence CIRIUS Vipava – plesno skupino Vrtiljak, nekdanje gojence, mlade plesalce iz plesne šole Go Kaos iz Gorice in profesionalne plesalce ter druge umetnike – več kot 60 sodelujočih z obeh strani meje. Na odru oživijo drobci iz vsakdanjega življenja otrok, njihovega odraščanja, učenja, spoprijemanja s težavami, prijateljstva in veselja. O raziskovanju, preizkušanju in oblikovanju novih oblik ustvarjalnega plesnega izražanja »različno drugačnih« v pogovoru z avtoricama projekta doktorico Katjo Bucik, logopedinjo in plesno-gibalno terapevtko, zaposleno v CIRIUS Vipava in Tjašo Bucik, plesalko, koreografinjo in plesno pedagoginjo.
44 min • 09. 03. 2026
Po Sloveniji so se – predvsem v zadnjem desetletju – razširile trgovine z rabljenimi oblačili. Kakšne so prednosti nakupovanja v takšnih trgovinah, kakšne kose tam sploh iskati in ali je res, da lahko v teh trgovinah najdemo tudi dizajnerska oblačila?
13 min • 06. 03. 2026
Vsem osnovnošolcem je dobro poznana šola v naravi, kjer za približno en teden šolske klopi zamenjajo učenje na prostem in spoznavanje raznih športnih dejavnosti. Projekt šola v kulturi pa bo učencem zadnje triade in dijakom ponudil možnost spoznavanja kulture, umetnosti in kulturne dediščine skozi delavnice, oglede in pogovore v urbanem okolju. S prvo šolo je v tem tednu v Ljubljani zaživel projekt Regijski centri kulturno-umetnostne vzgoje ali šola v kulturi, ki zaenkrat povezuje pet kulturnih organizacij v petih mestnih občinah. To so Ljubljanski zavod Bunker, Umetnostna galerija Maribor, Pokrajinski muzej Celje, koprska knjižnica in Zavod Novo mesto.
6 min • 05. 03. 2026
Rusija je pred nekaj tedni izgubila partnerja v Venezueli, zdaj z likvidacijo vrhovnega vodje še v Iranu, podoben scenarij menjave režima ameriški predsednik napoveduje še za eno rusko zaveznico, Kubo. Kako se bo odzvala Moskva, ki je lani z Iranom podpisala dvajsetletni sporazum o vseobsegajočem strateškem, tudi vojaško-tehničnem sodelovanju, hkrati pa poskuša izboljšati skrhane odnose z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? Čeprav Rusija Iranu neposredno dobavlja orožje, sporazum ni vojaški pakt o kolektivni obrambi, a številni strokovnjaki njeno in kitajsko vojaško pomoč Iranu označujejo za možen nevaren korak stopnjevanja bližnjevzhodnega konflikta v širšo globalno konfrontacijo.
9 min • 05. 03. 2026
Lina Erjavec že 13 let živi v Abu Dabiju, v glavnem mestu Združenih arabskih emiratov. Kako se tam čutijo vojaški spopadi, ali je tamkajšnje letališče še zaprto in kako je poskrbljeno za tiste, ki se ne morejo vrniti domov?
6 min • 03. 03. 2026
