Iskanje
12 min • 18. 02. 2021
12 min • 18. 02. 2021
Včeraj je bil narejen velik korak na poti do vpisa znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo. Ustavna komisija državnega zbora Republike Slovenije je na včerajšnji seji soglasno sprejela sklep predloga za začetek postopka za dopolnitev ustave. Slovenija bo tako postala peta država v EU za Avstrijo, Finsko, Madžarsko in Portugalsko, ki bo imela znakovni jezik vpisan v ustavo, ter prva država v EU, ki bo imela vpisan jezik gluhoslepih. Kaj bo prinesel gluhim in gluhoslepim vpis v ustavo in na katerih področjih pričakujejo spremembe, o tem se je Petra Medved v studiu pogovarjala z sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom in strokovno delavko in jezikoslovko iz Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan Ireno Ipavec Dobrota.
Ustavna komisija državnega zbora Republike Slovenije je na včerajšnji seji soglasno sprejela sklep predloga za začetek postopka za dopolnitev ustave
Včeraj je bil narejen velik korak na poti do vpisa znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo. Ustavna komisija državnega zbora Republike Slovenije je soglasno sprejela sklep predloga za začetek postopka za dopolnitev ustave. Slovenija bo tako postala peta država v EU za Avstrijo, Finsko, Madžarsko in Portugalsko, ki bo imela znakovni jezik vpisan v ustavo, ter prva država v EU, ki bo imela vpisan jezik gluhoslepih. Kaj bo prinesel gluhim in gluhoslepim vpis v ustavo in na katerih področjih pričakujejo spremembe, sta povedala sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart in strokovna delavka in jezikoslovka iz Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan Irena Ipavec Dobrota.
Poznamo 11 različnih taktilnih načinov sporazumevanja z gluhoslepimi. Na vprašanje, kaj pomeni vpis jezika gluhoslepih v ustavo za gluhoslepe, strokovna delavka in jezikoslovka iz Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan Irena Ipavec Dobrota odgovarja:
»Vpis jezika gluhoslepih v ustavo bo za skupnost ljudi z gluhoslepoto velik in pomemben dosežek. To pomeni, da bodo ti ljudje na državni ravni prepoznani kot samostojna skupina invalidov, skupina, ki se ne primerja z gluhimi in naglušnimi na eni strani in s slepimi in slabovidnimi na drugi, ampak ima edinstveno hkratno okvaro sluha in vida. Ob tem bodo prvič prepoznani kot skupina z lastnim jezikom in, to je pomembno, tudi skupina z lastno organizacijo.«
V Sloveniji je nekaj več kot tisoč gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik. Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, o področjih, na katerih pričakujejo spremembe, ki jih bo prinesel vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo:
»Na področju izobraževanja si želimo, da je predmet slovenski znakovni jezik in da se gluhi otroci učijo v svojem jeziku in o svojem jeziku. Skrb za znakovni jezik je tudi skrb za razvoj znakovnega jezika. Učbeniki, slovnica, raziskave itn. - veliko teh sredstev smo razvili z lastnimi viri in upamo, da bo vse to zdaj v doglednem času postalo skrb države.«
Včeraj je bil narejen velik korak na poti do vpisa znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo. Ustavna komisija državnega zbora Republike Slovenije je na včerajšnji seji soglasno sprejela sklep predloga za začetek postopka za dopolnitev ustave. Slovenija bo tako postala peta država v EU za Avstrijo, Finsko, Madžarsko in Portugalsko, ki bo imela znakovni jezik vpisan v ustavo, ter prva država v EU, ki bo imela vpisan jezik gluhoslepih. Kaj bo prinesel gluhim in gluhoslepim vpis v ustavo in na katerih področjih pričakujejo spremembe, o tem se je Petra Medved v studiu pogovarjala z sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom in strokovno delavko in jezikoslovko iz Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan Ireno Ipavec Dobrota.
Ustavna komisija državnega zbora Republike Slovenije je na včerajšnji seji soglasno sprejela sklep predloga za začetek postopka za dopolnitev ustave
Včeraj je bil narejen velik korak na poti do vpisa znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo. Ustavna komisija državnega zbora Republike Slovenije je soglasno sprejela sklep predloga za začetek postopka za dopolnitev ustave. Slovenija bo tako postala peta država v EU za Avstrijo, Finsko, Madžarsko in Portugalsko, ki bo imela znakovni jezik vpisan v ustavo, ter prva država v EU, ki bo imela vpisan jezik gluhoslepih. Kaj bo prinesel gluhim in gluhoslepim vpis v ustavo in na katerih področjih pričakujejo spremembe, sta povedala sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart in strokovna delavka in jezikoslovka iz Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan Irena Ipavec Dobrota.
Poznamo 11 različnih taktilnih načinov sporazumevanja z gluhoslepimi. Na vprašanje, kaj pomeni vpis jezika gluhoslepih v ustavo za gluhoslepe, strokovna delavka in jezikoslovka iz Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan Irena Ipavec Dobrota odgovarja:
»Vpis jezika gluhoslepih v ustavo bo za skupnost ljudi z gluhoslepoto velik in pomemben dosežek. To pomeni, da bodo ti ljudje na državni ravni prepoznani kot samostojna skupina invalidov, skupina, ki se ne primerja z gluhimi in naglušnimi na eni strani in s slepimi in slabovidnimi na drugi, ampak ima edinstveno hkratno okvaro sluha in vida. Ob tem bodo prvič prepoznani kot skupina z lastnim jezikom in, to je pomembno, tudi skupina z lastno organizacijo.«
V Sloveniji je nekaj več kot tisoč gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik. Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, o področjih, na katerih pričakujejo spremembe, ki jih bo prinesel vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo:
»Na področju izobraževanja si želimo, da je predmet slovenski znakovni jezik in da se gluhi otroci učijo v svojem jeziku in o svojem jeziku. Skrb za znakovni jezik je tudi skrb za razvoj znakovnega jezika. Učbeniki, slovnica, raziskave itn. - veliko teh sredstev smo razvili z lastnimi viri in upamo, da bo vse to zdaj v doglednem času postalo skrb države.«
V Ljubljano se je vrnil Cirque du Soleil s predstavo OVO, ki gledalca popelje v barvit svet žuželk. Na odru se prepletajo akrobatika, ples, živa glasba in vizualni učinki, za brezhibno izvedbo pa stoji številčna mednarodna ekipa. Pogledali smo v zakulisje priprav – od vsakodnevnih treningov akrobatov in izdelave kostumov do zahtevne tehnične postavitve odra. Predstava ob vrhunskih akrobacijah odpira tudi teme sobivanja, drugačnosti in povezanosti. Zaodrje si je ogledala Urška Žižek, bere Lucija Fatur. Foto: Marie-Andrée Lemire
9 min • 17. 04. 2026
100- letnica družbe Lufthansa je bila nekoliko v senci stavke kabinskega osebja, ki je ohromila promet in otežila potovalne načrte številih potnikov, ki so čedalje bolj obupani in nerazumevajoči, predvsem do sindikatov. Tudi leti z brniškega letališča so odpovedani. Zapletene okoliščine pojasnjuje Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Berlina.
6 min • 16. 04. 2026
Znova smo bili priča dolgim kolonam pacientov, ki so želeli priti do osebnega zdravnika. V Borovnici je namreč danes zjutraj novo službo v zdravstvenem domu nastopila družinska zdravnica, ki je vpisovala paciente, potem ko je nedavno družinska zdravnica s koncesijo odšla v pokoj. V več sto metrov dolgo kolono so se nekateri postavili že sinoči in ponoči. Helena Lovinčič se je po pojasnila glede pomanjkanja družinskih zdravnikov obrnila na Zdravniško zbornico. Pogovarjala se je s predsednico zbornice Bojano Beović.
10 min • 15. 04. 2026
Torkov kontakt s poslušalkami in poslušalci je odziv na vročo notranjepolitično temo-sestavljanje nove slovenske vlade po parlamentarnih volitvah, ki smo jih imeli 22.marca.
18 min • 14. 04. 2026
Pri založbi Springer je izšla znanstvena monografija Discourses on Mountains of Montenegro and Slovenia / Razprave o gorah Črne gore in Slovenije, ki združuje 45 raziskovalk in raziskovalcev iz obeh držav. Delo interdisciplinarno obravnava gore z vidika geografije, zgodovine, arheologije, dediščine in okolja ter poudarja njihov pomen kot naravnega in identitetnega prostora. Monografija krepi znanstveno sodelovanje med Slovenijo in Črno goro ter odpira primerjalni pogled na gorski svet obeh držav.
11 min • 12. 04. 2026
