Iskanje
10 min • 19. 02. 2021
10 min • 19. 02. 2021
Prehod iz vrtca v šolo je velika prelomnica za otroka in širše – celotno družino. Če je oziroma bo otrok v letošnjem letu dopolnil šest let, so ga morali starši po zakonu vpisati v prvi razred osnovne šole, potem pa lahko predlagajo odložitev šolanja. Zakaj se starši vsako leto v večjem številu odločajo za kasnejši vstop v prvi razred in ali je strah nekaterih, da med vrtcem in šolo ni mehkega prehoda, upravičen?
Število odlogov vstopa v 1. razred se vsako leto povečuje. Vzroki za to so različni.
Pred desetimi leti je bilo v prvi razred vpisanih dobrih pet odstotkov takšnih, ki bi morali v šolo že leto prej, danes je takšnih otrok v generaciji več kot dvanajst odstotkov. Najpogostejši razlog za izdajo odločb o odložitvi začetka šolanja so govorno-jezikovne motnje. Na eni strani so v postopke vključeni otroci z odločbami logopedov ali recimo psihologov, ki že imajo znane težave v razvoju in so dalj časa v obravnavi. Vsako leto pa je več tudi takšnih odlogov, za katere prvo pobudo podajo starši sami in se nato obrnejo na strokovne delavce, da vseeno pridobijo mnenje, ki ga šola zahteva. "Starši smo postali zelo zaščitniški, potem pa so tu tudi pričakovanja o tem, kakšna bi šola morala biti," pove dr. Nina Novak iz Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
Učiteljica razredne stopnje na Osnovni šoli bratov Polančičev Maribor Polona Legvart: "Vrtec in šola ne pomenita noč in dan. To je mehek prehod in tega se morajo zavedati tako učitelji, šolske uprave, ravnatelji in ministrstvo."
Tako kot mora prvi razred devetletke na nekaterih šolah na popravni izpit, so enotne sogovornice, morajo tudi starši včasih drugače gledati na vse skupaj. Pred prvim vstopom v šolo naj bi otrok samo kazal radovednost za to, kaj sliši in vidi, razvil pa naj bi vsaj določeno mero samostojnosti, pove psihologinja Melita Zagorc Vegelj iz Osnovne šole Leskovec pri Krškem.
"Starši naj ne pričakujejo od svojih otrok, da bodo 120-odstotni. Naj bodo pripravljeni iti v to, naj se nekako sprostijo. Zdi se mi, da vsak starš hoče, da bo otrok odličen in če otrok tega potem ne kaže, je to takoj problem."
Prehod iz vrtca v šolo je velika prelomnica za otroka in širše – celotno družino. Če je oziroma bo otrok v letošnjem letu dopolnil šest let, so ga morali starši po zakonu vpisati v prvi razred osnovne šole, potem pa lahko predlagajo odložitev šolanja. Zakaj se starši vsako leto v večjem številu odločajo za kasnejši vstop v prvi razred in ali je strah nekaterih, da med vrtcem in šolo ni mehkega prehoda, upravičen?
Število odlogov vstopa v 1. razred se vsako leto povečuje. Vzroki za to so različni.
Pred desetimi leti je bilo v prvi razred vpisanih dobrih pet odstotkov takšnih, ki bi morali v šolo že leto prej, danes je takšnih otrok v generaciji več kot dvanajst odstotkov. Najpogostejši razlog za izdajo odločb o odložitvi začetka šolanja so govorno-jezikovne motnje. Na eni strani so v postopke vključeni otroci z odločbami logopedov ali recimo psihologov, ki že imajo znane težave v razvoju in so dalj časa v obravnavi. Vsako leto pa je več tudi takšnih odlogov, za katere prvo pobudo podajo starši sami in se nato obrnejo na strokovne delavce, da vseeno pridobijo mnenje, ki ga šola zahteva. "Starši smo postali zelo zaščitniški, potem pa so tu tudi pričakovanja o tem, kakšna bi šola morala biti," pove dr. Nina Novak iz Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
Učiteljica razredne stopnje na Osnovni šoli bratov Polančičev Maribor Polona Legvart: "Vrtec in šola ne pomenita noč in dan. To je mehek prehod in tega se morajo zavedati tako učitelji, šolske uprave, ravnatelji in ministrstvo."
Tako kot mora prvi razred devetletke na nekaterih šolah na popravni izpit, so enotne sogovornice, morajo tudi starši včasih drugače gledati na vse skupaj. Pred prvim vstopom v šolo naj bi otrok samo kazal radovednost za to, kaj sliši in vidi, razvil pa naj bi vsaj določeno mero samostojnosti, pove psihologinja Melita Zagorc Vegelj iz Osnovne šole Leskovec pri Krškem.
"Starši naj ne pričakujejo od svojih otrok, da bodo 120-odstotni. Naj bodo pripravljeni iti v to, naj se nekako sprostijo. Zdi se mi, da vsak starš hoče, da bo otrok odličen in če otrok tega potem ne kaže, je to takoj problem."
Kako razumeti novo grožnjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa osmerici evropskih držav s postopno uvedbo dodatnih 25 odstotnih carin, dokler ne bodo ZDA dobile možnosti prevzema Grenlandije? Kakšne gospodarske posledice ima lahko ta napoved in ali so te res bistveno manj usodne od nadaljnjega popuščanja Trumpu, ko so na kocki temeljna načela Unije? O tem smo se pogovarjali s profesorjem mednarodne ekonomije in strokovnjakom za Evropsko unijo dr. Mojmirom Mrakom. Odziv Unije bo tlakoval pot prihodnji vlogi Evrope v novi geopolitični razdelitvi sveta, je opozoril.
7 min • 19. 01. 2026
Kmalu bo minilo leto dni, odkar je bila javnosti predstavljena ena izmed različic klepetalnega robota Grok. In v zadnjih dneh je vnovič pestro. Grok kot umetna inteligenca, pogovorni program, podoben ChatGPT-ju, zna odgovarjati na vprašanja, razlagati zapletene teme in analizirati informacije. Razvilo ga je podjetje xAI Elona Muska. Grok ne deluje le kot sogovornik. Zna tudi ustvarjati in spreminjati fotografije ter videoposnetke. To pomeni, da lahko ustvari povsem nove prizore ali spremeni obstoječe posnetke tako, da delujejo resnično. Prav zaradi tega strokovnjaki opozarjajo na nevarnost zavajanja in poudarjajo, da je treba takšne vsebine vedno dodatno preverjati. Tematiko nam bo podrobneje razložil dr. Vitomir Štruc, ki je eden tistih, ki v laboratoriju za strojno inteligenco Fakultete za elektrotehniko skušajo prepoznati globoke ponaredke.
11 min • 19. 01. 2026
11 mesecev, 16 držav, 10-letnik, 5-letnica in njuna starša. Družina Rosulnik je junija lani začela pot okoli sveta, s staršema smo govorili junija pred potovanjem in konec avgusta, ko so bili v Vietnamu. Zdaj, po natanko sedmih mesecih na poti, sta se nam Olivera in Gregor Rosulnik ponovno oglasila, tokrat med drugim z vtisi s Kitajske, Indije in silvestrovanja v Dubaju. Trenutno so v Peruju, pred njimi pa do maja še pet držav.
26 min • 18. 01. 2026
Sistem normiranih odhodkov je ena najpogosteje uporabljenih davčnih ureditev za samostojne podjetnike, predvsem zaradi svoje enostavnosti in preglednosti ter nizke davčne stopnje. Z letom 2026 pa se pravila tega sistema pomembno spreminjajo. Država na eni strani zvišuje prihodkovne pragove za ohranitev statusa normiranca, po drugi pa zaostruje pogoje za obvezen izstop in predvsem za vnovični vstop v sistem. Posebej pomembna novost je omejitev, po kateri se zavezanec, ki zapre dejavnost ali izstopi iz sistema normiranih odhodkov, vanj ne more vrniti več let, ne glede na razlog zaprtja. Kaj te spremembe pomenijo v praksi, kdo bo moral iz normiranstva izstopiti že v letu 2026 in kako naj se podjetniki pravočasno in pravilno pripravijo? O tem smo se pogovarjali z davčno svetovalko Natalijo Kunstek, ki je med drugim tudi članica upravnega odbora Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije.
17 min • 15. 01. 2026
Vsak tretji Evropejec v starosti 16 do 74 let že uporablja orodja umetne inteligence. Najbolj poznan je CHATGPT. Slovenija se z 38timi odstotki ljudi v tej starostni skupini uvršča nekoliko nad povprečjem EU. Kaj pa glede področja uporabe? Osebna uporaba prevladuje nad uporabo, povezano z delom, najmanj pa se UI uporablja na področju izobraževanja. Kakšne so vaše izkušnje?
15 min • 13. 01. 2026
