7 min • 03. 08. 2021
7 min • 03. 08. 2021
V času poletja socialna omrežja preplavijo popolne fotografije teles v kopalkah iz zanimivih turističnih krajev. To negativno vpliva predvsem na samopodobo najstnikov, ki ne razumejo, da na splet vsi objavljamo samo najatraktivnejše trenutke svojega življenja. Splet je sicer v času epidemije postal nadomestek za fizična druženja, kar pa je odprlo igrišče spletnim prevarantom in nadlegovalcem.
Eva Lipovšek in Rene Markič
Na spletu objavljamo samo najatraktivnejše trenutke svojega življenja.
V času poletja socialna omrežja preplavijo popolne fotografije teles v kopalkah iz zanimivih turističnih krajev. To negativno vpliva predvsem na samopodobo najstnikov, ki ne razumejo, da na splet vsi objavljamo samo najatraktivnejše trenutke svojega življenja. Splet je sicer v času epidemije postal nadomestek za fizična druženja, kar pa je odprlo igrišče spletnim prevarantom in nadlegovalcem.
Najstniki so v času epidemije tudi do 6 ur dnevno internet uporabljali za zabavo in sprostitev. Njihova samopodoba je bila v zadnjem obdobju postavljena pred veliko preizkušnjo. Medvrstniškega nasilja je bilo sicer manj, saj so se otroci šolali na daljavo. Je bilo pa to drugačno, saj je bilo prestavljeno na splet. Rok Gumzej iz Logouta, Centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta:
"Nastajali so lažni profili, snemalo se je osebe, ko tega niso vedele. Med spletnimi srečanji. Potem so nastajale fotomontaže, predelovanje slik v žaljive oblike."
Na novo situacijo niso znale odreagirati niti šole. Tehnična sposobnost oziroma nesposobnost strokovnih delavcev je odločala o posledicah nepravilne uporabe računalniških orodij. V zadnjem obdobju se je sicer zmanjšalo število klicev na Tom telefon. Maša Blaznik iz Tom telefona opozarja:
"Mladi na podlagi lajkov, srčkov, všečkov na socialnih omrežjih gradijo občutek lastne vrednosti."
To s seboj prinaša anksioznost, saj mislimo, da drugi ljudje živijo bolj polna življenja. Najstniki padejo v past vplivnežev, za katerimi stojijo cele ekipe in imajo načrtovane objave. Marko Puschner iz Točke osveščanja o varni rabi interneta Fakultete za družbene vede:
"Gledanje srečnih ljudi v kopalkah na eksotičnih lokacijah je depresivno. Mladi ne znajo preceniti, kaj je resnično in kaj ne, skušajo biti podobni vzornikom in vplivnežem, ampak jim to ne uspeva, saj jim ne morejo biti podobni. Njihova telesa so popolnoma drugačna."
V času poletja socialna omrežja preplavijo popolne fotografije teles v kopalkah iz zanimivih turističnih krajev. To negativno vpliva predvsem na samopodobo najstnikov, ki ne razumejo, da na splet vsi objavljamo samo najatraktivnejše trenutke svojega življenja. Splet je sicer v času epidemije postal nadomestek za fizična druženja, kar pa je odprlo igrišče spletnim prevarantom in nadlegovalcem.
Eva Lipovšek in Rene Markič
Na spletu objavljamo samo najatraktivnejše trenutke svojega življenja.
V času poletja socialna omrežja preplavijo popolne fotografije teles v kopalkah iz zanimivih turističnih krajev. To negativno vpliva predvsem na samopodobo najstnikov, ki ne razumejo, da na splet vsi objavljamo samo najatraktivnejše trenutke svojega življenja. Splet je sicer v času epidemije postal nadomestek za fizična druženja, kar pa je odprlo igrišče spletnim prevarantom in nadlegovalcem.
Najstniki so v času epidemije tudi do 6 ur dnevno internet uporabljali za zabavo in sprostitev. Njihova samopodoba je bila v zadnjem obdobju postavljena pred veliko preizkušnjo. Medvrstniškega nasilja je bilo sicer manj, saj so se otroci šolali na daljavo. Je bilo pa to drugačno, saj je bilo prestavljeno na splet. Rok Gumzej iz Logouta, Centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta:
"Nastajali so lažni profili, snemalo se je osebe, ko tega niso vedele. Med spletnimi srečanji. Potem so nastajale fotomontaže, predelovanje slik v žaljive oblike."
Na novo situacijo niso znale odreagirati niti šole. Tehnična sposobnost oziroma nesposobnost strokovnih delavcev je odločala o posledicah nepravilne uporabe računalniških orodij. V zadnjem obdobju se je sicer zmanjšalo število klicev na Tom telefon. Maša Blaznik iz Tom telefona opozarja:
"Mladi na podlagi lajkov, srčkov, všečkov na socialnih omrežjih gradijo občutek lastne vrednosti."
To s seboj prinaša anksioznost, saj mislimo, da drugi ljudje živijo bolj polna življenja. Najstniki padejo v past vplivnežev, za katerimi stojijo cele ekipe in imajo načrtovane objave. Marko Puschner iz Točke osveščanja o varni rabi interneta Fakultete za družbene vede:
"Gledanje srečnih ljudi v kopalkah na eksotičnih lokacijah je depresivno. Mladi ne znajo preceniti, kaj je resnično in kaj ne, skušajo biti podobni vzornikom in vplivnežem, ampak jim to ne uspeva, saj jim ne morejo biti podobni. Njihova telesa so popolnoma drugačna."
Rusija je pred nekaj tedni izgubila partnerja v Venezueli, zdaj z likvidacijo vrhovnega vodje še v Iranu, podoben scenarij menjave režima ameriški predsednik napoveduje še za eno rusko zaveznico, Kubo. Kako se bo odzvala Moskva, ki je lani z Iranom podpisala dvajsetletni sporazum o vseobsegajočem strateškem, tudi vojaško-tehničnem sodelovanju, hkrati pa poskuša izboljšati skrhane odnose z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? Čeprav Rusija Iranu neposredno dobavlja orožje, sporazum ni vojaški pakt o kolektivni obrambi, a številni strokovnjaki njeno in kitajsko vojaško pomoč Iranu označujejo za možen nevaren korak stopnjevanja bližnjevzhodnega konflikta v širšo globalno konfrontacijo.
9 min • 05. 03. 2026
Lina Erjavec že 13 let živi v Abu Dabiju, v glavnem mestu Združenih arabskih emiratov. Kako se tam čutijo vojaški spopadi, ali je tamkajšnje letališče še zaprto in kako je poskrbljeno za tiste, ki se ne morejo vrniti domov?
6 min • 03. 03. 2026
Izbruh vojne v Zalivu čutijo tudi slovenski turisti in turistične agencije. Nekateri so ostali na destinacijah ali v tranzitu, agencije pa zdaj prioritetno organizirajo njihovo varno vrnitev domov, čez Kitajsko, Kazahstan ali Indonezijo. V takšnih razmerah velja višja sila, kar pomeni, da posamezniki sami nosijo stroške, agencije pa kljub temu nudijo logistično podporo in nasvete. O tem, kako te razmere vplivajo na potnike in turistični sektor, smo se pogovarjali s sekretarjem Združenja turističnih agencij Slovenije Mišom Mrvaljevićem, ki uvodoma pojasni, kakšne so trenutno največje posledice izbruha nove vojne za slovenske turistične agencije in turiste.
7 min • 02. 03. 2026
Odgovarjamo na vprašanja poslušalcev, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu in na drugih destinacijah, s katerih so se nameravali vrniti prek bližnjevzhodnih letališč. Na vprašanja odgovarja mag. Viktor Mlakar, vodja konzularnega sektorja pri Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
22 min • 02. 03. 2026
Danes praznuje sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je eden izmed stebrov nacionalne varnosti. Ob dnevu civilne zaščite so bile podeljene tudi nagrade in priznanja. Letošnji prejemnik kipca, ki velja za najvišje priznanje, je ELME – Ekološki laboratorij z mobilno enoto. Vodja laboratorija Miha Mihovilovič poudarja, da je laboratorij z mobilno enoto pri Institutu »Jožef Stefan« organizirana struktura strokovnjakov, ki ob kemijski, radiološki ali jedrski nesreči opravijo meritve in analize kontaminacije okolja, ocenijo njene razsežnosti in posledice ter pripravijo predloge za sanacijo. Ustanovljen je bil leta 1980 kot projekt Združenih narodov za razvoj, od leta 1987 pa je tudi uradno del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Danes svoje naloge opravlja kot pogodbena državna enota Civilne zaščite. Več nam bo zaupal vodja laboratorija Miha Mihovilovič.
8 min • 02. 03. 2026