Iskanje
8 min • 17. 03. 2022
V Stari Elektrarni v Ljubljani je potekala mednarodna konferenca Skupaj do stanovanj, na kateri so govorke in govorci pozornost namenili različnim oblikam reševanja stanovanjskega vprašanja. Konferenca je zaostreno stanovanjsko krizo umestila v čas in prostor in ponudila vpogled v nešpekulativne skupnostne stanovanjske rešitve, ki dobro delujejo v tujini in bi lahko pomembno prispevale k reševanju stanovanjskega vprašanja tudi pri nas. Po predstavitvi dveh dobrih praks iz tujine – Stanovanjske zadruge Kohlenrutsche iz Dunaja in Skupnostnega zemljiškega sklada iz Bruslja, so o stanju pri nas razpravljali predstavniki nekaterih pobud za stanovanjske zadruge iz lokalnega okolja in javnih akterjev. Konferenca se je udeležila Urška Henigman.
Mednarodna konferenca Skupaj do stanovanj primerjala dobre prakse iz tujine z razmerami v Sloveniji
V Stari elektrarni v Ljubljani je potekala mednarodna konferenca Skupaj do stanovanj, na kateri so govorke in govorci pozornost namenili različnim oblikam reševanja stanovanjskega vprašanja. Konferenca je zaostreno stanovanjsko krizo umestila v čas in prostor in ponudila vpogled v nešpekulativne skupnostne stanovanjske rešitve, ki dobro delujejo v tujini in bi lahko pomembno prispevale k reševanju stanovanjskega vprašanja tudi pri nas.
Dunaj na leto nameni 450 milijonov evrov za reševanje stanovanjske problematike. Povsem nepredstavljiva vsota za slovenske razmere. Da je pomoč države ali občine nujna za zagotavljanje primernih stanovanj po dostopnih cenah, so na okrogli mizi o nadaljnjih korakih za vzpostavitev delovanja stanovanjskih zadrug poudarili predstavniki nekaterih pobud za stanovanjske zadruge iz Ljubljane, Maribora in Hrastnika, ki so se pogovarjali s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana.
V Sloveniji še nimamo sodobnih oblik stanovanjskih zadrug. Ključen vzrok za to je, da še ni primerne zakonodaje, čeprav so bile zadruge vključene v resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu od leta 2015 do leta 2025. Konferenco so organizirali IPoP – Inštitut za politike prostora, IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora, AVANTA LARGO, Zavod za družbeno komuniciranje in Kulturno izobraževalno društvo PiNa – Associazione culturale ed educativa PiNa v sklopu projekta Za stanovanjske zadruge, ki je podprt s sredstvi Programa Active Citizens Fund v Sloveniji 2014–2021. Več o stanovanjskih zadrugah so zapisali tukaj.
V Stari Elektrarni v Ljubljani je potekala mednarodna konferenca Skupaj do stanovanj, na kateri so govorke in govorci pozornost namenili različnim oblikam reševanja stanovanjskega vprašanja. Konferenca je zaostreno stanovanjsko krizo umestila v čas in prostor in ponudila vpogled v nešpekulativne skupnostne stanovanjske rešitve, ki dobro delujejo v tujini in bi lahko pomembno prispevale k reševanju stanovanjskega vprašanja tudi pri nas. Po predstavitvi dveh dobrih praks iz tujine – Stanovanjske zadruge Kohlenrutsche iz Dunaja in Skupnostnega zemljiškega sklada iz Bruslja, so o stanju pri nas razpravljali predstavniki nekaterih pobud za stanovanjske zadruge iz lokalnega okolja in javnih akterjev. Konferenca se je udeležila Urška Henigman.
Mednarodna konferenca Skupaj do stanovanj primerjala dobre prakse iz tujine z razmerami v Sloveniji
V Stari elektrarni v Ljubljani je potekala mednarodna konferenca Skupaj do stanovanj, na kateri so govorke in govorci pozornost namenili različnim oblikam reševanja stanovanjskega vprašanja. Konferenca je zaostreno stanovanjsko krizo umestila v čas in prostor in ponudila vpogled v nešpekulativne skupnostne stanovanjske rešitve, ki dobro delujejo v tujini in bi lahko pomembno prispevale k reševanju stanovanjskega vprašanja tudi pri nas.
Dunaj na leto nameni 450 milijonov evrov za reševanje stanovanjske problematike. Povsem nepredstavljiva vsota za slovenske razmere. Da je pomoč države ali občine nujna za zagotavljanje primernih stanovanj po dostopnih cenah, so na okrogli mizi o nadaljnjih korakih za vzpostavitev delovanja stanovanjskih zadrug poudarili predstavniki nekaterih pobud za stanovanjske zadruge iz Ljubljane, Maribora in Hrastnika, ki so se pogovarjali s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana.
V Sloveniji še nimamo sodobnih oblik stanovanjskih zadrug. Ključen vzrok za to je, da še ni primerne zakonodaje, čeprav so bile zadruge vključene v resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu od leta 2015 do leta 2025. Konferenco so organizirali IPoP – Inštitut za politike prostora, IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora, AVANTA LARGO, Zavod za družbeno komuniciranje in Kulturno izobraževalno društvo PiNa – Associazione culturale ed educativa PiNa v sklopu projekta Za stanovanjske zadruge, ki je podprt s sredstvi Programa Active Citizens Fund v Sloveniji 2014–2021. Več o stanovanjskih zadrugah so zapisali tukaj.
Danes je svetovni dan radia. Radio se je razvil ob koncu prve svetovne vojne in je bil prava mala tehnična revolucija. Skozi desetletja je ob različnih vlogah dozoreval in postal medij, ki je pripomogel k demokratizaciji družbe. Kakšna pa je vloga radia danes? Radio - in spremembe, povezane z njim - preučuje komunikolog Peter Čakš, predavatelj in višji raziskovalec na Inštitutu za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
10 min • 13. 02. 2026
Kljub vse bolj naprednemu zdravljenju, novim tehnologijam in zdravilom, je rak pri nas še vedno vodilni vzrok smrti, imamo 6. najvišjo stopnjo umrljivosti v EU in tudi pojavnost vseh najpogostejših rakov pri nas je precej višja od povprečja EU. V zadnjih 20 letih se nam je podvojila, kar lahko sicer pripisujemo staranju prebivalcev, velik delež pa gotovo življenjskemu slogu, tveganem vedenju, tudi onesnaženemu okolju. Za uspešno zdravljenje pa je pomembno zgodnje odkrivanje, prvi sum postavi družinski zdravnik. O vlogi družinskega zdravnika na tem področju se je Helena Lovinčič pogovarjala z družinsko zdravnico Neno Kopčavar Guček.
8 min • 11. 02. 2026
Olimpijski komite bo skupno podelil več kot 700 zlatih, srebrnih in bronastih medalj. A mnogo več kot zadovoljnih, bo razočaranih, objokanih, spremljamo tudi vratolomne padce, tekme mejijo že na gladiatorstvo. Oče sodobnih olimpijskih iger in ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja Coubertin je v orbito poslal slogan »Važno je sodelovati, ne zmagati«. Ali ta slogan še živi?
17 min • 10. 02. 2026
Karmen Režek si je svoje delovno mesto ustvarila sama. Dela lahko od doma, stranke pa ima po vsem svetu. Da se delo in s tem delovna mesta spreminjajo in da najbrž ne bomo delali natanko tistega, za kar smo se šolali, bi morali razmišljati že ob vpisu v izobraževalni program in pri tem bolj slediti svojemu srcu.
12 min • 09. 02. 2026
Muzej Slovenija v malem v Šenčurju je ob prvi obletnici postal bogatejši za samogradno maketo ladje Rex, ki je bila med najbolj prepoznavnimi evropskimi čezoceankami 20. stoletja. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ni bila zgolj ladja, temveč tudi svetovni tehnološki in simbolni presežek. Ob začetku druge svetovne vojne so jo v strahu pred zavezniškimi napadi iz Genove umaknili v Trst. Potem pa so jo z vlačilci odvlekli do obale med Koprom in Izolo, kjer je v zavezniškem letalskem napadu doživela svoj tragični konec. Njeno maketo, ki bo v muzeju na ogled vsaj nekaj mesecev, je Izolan Miran Bolha ustvarjal štiri leta, sestavljena pa je iz 8020 delcev. Težka je 29 kilogramov in dolga 169 centimetrov.
7 min • 06. 02. 2026
