Na državnozborskih volitvah so volivke in volivci v prvi vrsti izrazili nezaupnico vladi Janeza Janše z največjo vladno strank SDS na čelu. To potrjuje izjemno visoka volilna udeležba in taktično glasovanje, zaradi katerega je Gibanje Svoboda, novinka na političnem prizorišču pod vodstvom Roberta Goloba, zmagala z naskokom, žrtve množičnega zavračanja poražene SDS pa so tudi stranke opozicijske alternative KUL.
Komentar Aleša Kocjana
Na državnozborskih volitvah so volivke in volivci v prvi vrsti izrazili nezaupnico vladi Janeza Janše z največjo vladno strank SDS na čelu. To potrjuje izjemno visoka volilna udeležba in taktično glasovanje, zaradi katerega je Gibanje Svoboda, novinka na političnem prizorišču pod vodstvom Roberta Goloba, zmagala z naskokom, žrtve množičnega zavračanja poražene SDS pa so tudi stranke opozicijske alternative KUL.
Razplet volitev, ki pomeni presek z Janševo politično doktrino, odmeva tudi v tujih medijih, ki interpretirajo rezultate kot poraz desne populistične politike. Pozdravljajo ga tudi nekateri politiki v tujini, ki zavračajo iliberalne politike višegrajskih držav, v družbi katerih se je Slovenija znašla pogosto v času tretje Janševe vlade.
Toda, če volilni rezultat pomeni na eni strani prelom z orbanovsko populistično politiko, istočasno izrisuje tudi visoka, morda nerealna pričakovanja do zmagovalca Roberta Goloba, ki bo postal mandatar za sestavo 15. slovenske vlade. Slovensko volilno telo ne zaupa prvič na slepo novincem v želji, da umakne Janšo z oblasti, in izkušnje iz preteklosti kažejo, da se tovrstno politično eksperimentiranje doslej ni dobro obneslo. Zato je pred Golobom, kot je bil v preteklosti že pred Jankovićem, Cerarjem in Šarcem, velik političen in karierni izziv – oblikovati vlado, vzpostaviti funkcionalno oblast in razelektriti družbeno klimo. Na to pot, kjer bo zapreke postavljala neizprosna in politično veliko bolj izkušena desna opozicija, se bodo prepričljivi zmagovalci volitev podali v družbi ranjenih partneric, predvsem pa v zahtevnih okoliščinah poslabševanja gospodarskih obetov, energetske draginje ter geopolitičnih napetosti.
Olajševalna okoliščina za prihodnjo vlado je razdolženo in kljub negotovim obetom stabilno gospodarstvo ter dejstvo, da centralne banke še omogočajo državno zadolževanje pod ugodnimi pogoji.
A zaradi naraščajočih cen surovin, nepremičnin, hrane, energentov se bo nov politični eksperiment odvil ne le na zadovoljstvu s porazom Janševe koalicije, temveč tudi na krilih visokih pričakovanj precejšnjega dela volilnega telesa, ki je Golobu podelil bianco menico tudi za spopadanje z opisano negotovo realnostjo.
