Iskanje
V Depojih državnih muzejev v Pivki odpirajo razstavo o pomenu geodezije v vsakdanjem življenju in njenem razvoju skozi čas
V Depojih državnih muzejev v Pivki odpirajo razstavo o pomenu geodezije v vsakdanjem življenju in njenem razvoju skozi čas
Geodezija je ena od ključnih tehničnih ved pri graditvi, inženirstvu, kmetijstvu, raziskovanju in preučevanju kulturne dediščine in tudi v vojski. Slovenska geodetska zbirka je bila od leta 1987 do lani na ogled obiskovalcem gradu Bogenšperk, Slovenija pa je bila ena od prvih evropskih držav s tovrstno zbirko. Lani je Tehniški muzej Slovenije zbirko preselil z gradu in za letos pripravil pregledno razstavo o geodeziji na Slovenskem skozi čas, ki so jo ob mednarodnem muzejskem dnevu odprli v Depojih državnih muzejev na območju Parka vojaške zgodovine v Pivki. O razstavi, ki prikazuje pomembno vlogo geodezije v vsakdanjem življenju, pripoveduje kustosinja Martina Orehovec. Tudi o graditvi Bohinjskega predora, ki je bila geodetski in gradbeni podvig brez primere, in načrtih, da bi razstava potovala po Sloveniji.
V Depojih državnih muzejev v Pivki odpirajo razstavo o pomenu geodezije v vsakdanjem življenju in njenem razvoju skozi čas
V Depojih državnih muzejev v Pivki odpirajo razstavo o pomenu geodezije v vsakdanjem življenju in njenem razvoju skozi čas
Geodezija je ena od ključnih tehničnih ved pri graditvi, inženirstvu, kmetijstvu, raziskovanju in preučevanju kulturne dediščine in tudi v vojski. Slovenska geodetska zbirka je bila od leta 1987 do lani na ogled obiskovalcem gradu Bogenšperk, Slovenija pa je bila ena od prvih evropskih držav s tovrstno zbirko. Lani je Tehniški muzej Slovenije zbirko preselil z gradu in za letos pripravil pregledno razstavo o geodeziji na Slovenskem skozi čas, ki so jo ob mednarodnem muzejskem dnevu odprli v Depojih državnih muzejev na območju Parka vojaške zgodovine v Pivki. O razstavi, ki prikazuje pomembno vlogo geodezije v vsakdanjem življenju, pripoveduje kustosinja Martina Orehovec. Tudi o graditvi Bohinjskega predora, ki je bila geodetski in gradbeni podvig brez primere, in načrtih, da bi razstava potovala po Sloveniji.
Najprej sta leta 1996 sodelovali dve šoli, danes, 30 let pozneje, pa je v mrežo vključenih že več kot 700 izobraževalnih ustanov, od vrtcev do fakultet. Dr. Nada Pavšer je ustanoviteljica slovenske mreže Ekošol, veliko let pa je bila tudi prva nacionalna koordinatorka te mreže. Na področju varovanja okolja je še vedno aktivna.
17 min • 21. 04. 2026
Ustvarjalnost nima meja tudi na področjih, za katere se zdi, da je bilo že vse odkrito. Tako je področje izdelovanje kitar, kjer se je kitara, od starogrškega instrumenta z nekaj strunami, od koder tudi izvira ime »kitara«, razvila v nešteto verzij same sebe, od baročnega instrumenta, klasične kitare, flamenko kitare pa do električne kitare. Izdelava tega inštrumenta ima dolgo tradicijo in tako izpopolnjene postopke izdelave, da to ti sploh za bolj začetniške verzije tega inštrumenta v veliki meri izdeluje serijsko. A če se zdi, da je človeška ustvarjalnost pri izdelavi električne kitare z dvojnim vratom in dvanajstimi strunami trčila ob svoj rob, zgodba 37-letnega Roka Drobuna na dan ustvarjalnost dokazuje drugače. Izdelal je namreč kitaro iz karbonskih vlaken, ki se sicer uporablja za izdelavo letal. Na obisku pri njem je bil Luka Pogačnik.
7 min • 21. 04. 2026
Iz celovitega nacionalnega poročila o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji izhaja, da so povprečni rezultati bralne, matematične, naravoslovne, računalniške in informacijske pismenosti najnižji doslej. Največji upad je pri bralni pismenosti, torej pri razumevanju in uporabi prebranega. Kje so vzroki?
18 min • 21. 04. 2026
Planinska zveza Slovenije (PZS) ima novo vodstvo. Nov predsednik je postal Martin Šolar, ki je v delo planinske organizacije vpet že desetletja. Postali je petnajsti predsednik v 133-letni zgodovini zveze. Kakšen občutek je prevzeti vodenje organizacije z več kot 64 tisoč člani ter katere naloge si je zadal ob vodenju ene največjih prostovoljskih organizacij v Sloveniji?
10 min • 20. 04. 2026
Kaj lahko prinese veter? Glasove, ki jih sicer ne bi slišali. Tudi glasove otrok z vsega sveta, ki želijo živeti v miru. 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca.
23 min • 19. 04. 2026
