Junij tradicionalno po več svetovnih mestih zaznamujejo parade z mavričnimi zastavami, s čimer množica s sprehodom po mestu opozarja na pomen enakopravnosti gejev, lezbijk, transspolnih, nebinarnih in drugih oseb, ki so še vedno pogosto potisnjene na rob družbe. Mesta za lgbt osebe zaradi infrastrukture ponujajo varnejše zavetje, a kot kažejo raziskave, se razlika med urbanimi in ruralnimi okolji vendarle zmanjšuje. Kljub razmeroma dolgi tradiciji lgbt scene v Sloveniji izkušnjo nasilja po podatkih več raziskav o življenju gejev, lezbijk in transspolnih oseb v Sloveniji doživi več kot vsaka druga oseba.
V družbi še vedno ostaja določena stopnja homofobije
Junij tradicionalno po več svetovnih mestih zaznamujejo parade z mavričnimi zastavami, s čimer množica s sprehodom po mestu opozarja na pomen enakopravnosti gejev, lezbijk, transspolnih, nebinarnih in drugih oseb, ki so še vedno pogosto potisnjene na rob družbe. Mesta za lgbt osebe zaradi infrastrukture ponujajo varnejše zavetje, a kot kažejo raziskave, se razlika med urbanimi in ruralnimi okolji vendarle zmanjšuje. Kljub razmeroma dolgi tradiciji lgbt scene v Sloveniji izkušnjo nasilja po podatkih več raziskav o življenju gejev, lezbijk in transspolnih oseb v Sloveniji doživi več kot vsaka druga oseba. Roman Kuhar s Filozofske fakultete v Ljubljani:
“Večinoma gre sicer za verbalno nasilje, v manjšem delu za fizično nasilje. Ampak nasilje je del teh zgodd, ki jih LGBT populacija v Sloveniji pripoveduje o sebi. Po drugi strani je pa res, da raziskave slovenskega javnega mnenja, ki jih opravljajo kolegi na Fakulteti za družbene vede, kažejo, da se socialna distanca do istospolno usmerjenih pomembno manjša in krajša.”
V 90. letih je več kot 60 odstotkov vprašanih dejalo, da za soseda ne želi imeti homoseksualca. Skozi leta je številka vztrajno padala. Danes je ta delež 23-odstoten. To lahko deloma pripišemo tudi pojavu suburbanizacije, v katerem se ljudje iz urbanih okolij selijo v ruralna okolja in prinašajo takoimenovane liberalne vrednote. Dejstvo, da se morajo lgbt osebe za lagodno življenje nujno preseliti v Ljubljano, torej ne drži povsem.
“Mislim, da gre pri nas za neko drugo situacijo. Spolna usmerjenost je lahko “pull factor” - nekaj, kar te poriva v urbano okolje, ni pa dovolj. Gre za kombinacijo tega, da v Ljubljani recimo študiraš, ali pa da tukaj dobiš službo, ali pa da si tukaj ustvariš neko prijateljsko in socialno mrežo podpore. V tem smislu se po tem ljudje selimo v urbana okolja. Da bi bil pa to ključni razlog, vsaj za glavnino ni.”
Eden takih, ki se je med drugim zaradi bolj sprejemajočega okolja preselil v Ljubljano, je Filip Vurnik. Filip je nebinarna transspolna oseba, torej svojega spola ne dojema kot ene od dveh možnost. Ker se je že večkrat javno izpostavil, je to vplivalo na njegovo zasebno življenje.
“Na neki osebni ravni so bile negativne posledice, ki so verjetno ta proces sprejemanja s strani moje družine malo podaljšale, ampak v tistem trenutku se mi je zdelo prav, da to naredim.”
Prav z namenom vključevanja tudi manjših krajev na zemljevid LGBT skupnosti pa so letos že tretjič pripravili parado tudi na Koroškem. Neža Oder, Koroška Pride:
“In protest in praznovanje, vse, kar je na spektru naše queer kulture, mora obstajati tam, kjer ljudje dejansko živimo. Ne more prva podporna skupina, prvi svetovalec, prvi varen prostor, prvi dogodek, prva vsebina obstajati 100 kilometrov stran od doma, kjer živimo.”
Vabljeni k poslušanju prispevka.
