Iskanje
19 min • 21. 10. 2024
19 min • 21. 10. 2024
Ob prihodu v središče Celovca, na križišču Viktringer Ringa in ceste 10. oktobra, nas pozdravi stavba Celovške Mohorjeve. Zgodovina založbe in stavbe, v kateri domuje, je polna preizkušenj tako kot celotna zgodovina koroških Slovencev. Palača, zgrajena 1893 in 94, je bila odraz pomembne vloge, ki jo je takrat imela založba, ustanovljena dobrih 40 let prej. Po koncu prve svetovne vojne je bila Celovška Mohorjeva prepovedana, zato je za slabo desetletje dejavnost preselila v Slovenijo. Leta 1940 so stavbo nacionalizirali, založba pa se je lahko vanjo vrnila šele leta 1955, ko so Mohorjevo hišo zapustile angleške zasedbene sile. Danes je v njej poleg založbe in knjigarne sedež več organizacij koroških Slovencev. Mohorjeva pa ima tam tudi zasebni vrtec in dvojezično ljudsko šolo. Kaj vse se dogaja v tej palači? Pridružite se nam na sprehodu po stavbi, ki je hkrati tudi sprehod skozi zgodovino koroških Slovencev in odraz njihove sedanjosti.
Ob prihodu v središče Celovca, na križišču Viktringer Ringa in ceste 10. oktobra, nas pozdravi stavba Celovške Mohorjeve. Zgodovina založbe in stavbe, v kateri domuje, je polna preizkušenj tako kot celotna zgodovina koroških Slovencev. Palača, zgrajena 1893 in 94, je bila odraz pomembne vloge, ki jo je takrat imela založba, ustanovljena dobrih 40 let prej. Po koncu prve svetovne vojne je bila Celovška Mohorjeva prepovedana, zato je za slabo desetletje dejavnost preselila v Slovenijo. Leta 1940 so stavbo nacionalizirali, založba pa se je lahko vanjo vrnila šele leta 1955, ko so Mohorjevo hišo zapustile angleške zasedbene sile. Danes je v njej poleg založbe in knjigarne sedež več organizacij koroških Slovencev. Mohorjeva pa ima tam tudi zasebni vrtec in dvojezično ljudsko šolo. Kaj vse se dogaja v tej palači? Pridružite se nam na sprehodu po stavbi, ki je hkrati tudi sprehod skozi zgodovino koroških Slovencev in odraz njihove sedanjosti.
Pri ZKP RTV Slovenija je, v sodelovanju z Radiem Slovenija − Prvi program in Glasbeno produkcijo, izšel album Portraits v izvedbi pevke Tjaše Fabjančič in Big Banda RTV Slovenija pod taktirko in z aranžmaji Michaela Laggerja. Tjaša Fabjančič je ena od prvih v generaciji slovenskih jazzovskih pevk, ki so se uveljavile predvsem z avtorsko glasbo. S svojim raznovrstnim glasbenim ustvarjanjem že vrsto let povezuje Slovenijo in Avstrijo in je do sedaj izdala že štiri avtorske albume (Traveling 2009, Circles 2011, Pripovedi 2013 in MiniatureN 2020). Njena melodična glasba s poetičnim pridihom z lahkoto prehaja meje žanrov in jezikov ter pripoveduje zgodbe o svetlih in temnih trenutkih življenja, rojstvu in odhajanju, upanju in milini. Izbor teh skladb je na albumu mogoče slišati izven intimnejših okvirov, saj jih je avstrijski pianist, skladatelj in dirigent Michael Lagger prelil v mogočno orkestralno preobleko, pisano posebej za Big Band RTV. Ob izdaji se je s Tjašo Fabjančič pogovarjala glasbena urednica Alja Kramar
11 min • 12. 03. 2026
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani že šesto leto zapored potekajo dnevi enakosti spolov. Na prvem dogodku so spregovorili o pomenu in širšem družbenem kontekstu evropske pobude Moj glas, moja izbira, ki odpira vprašanja reproduktivnih pravic, telesne avtonomije ter dostopnosti do varnega in zakonitega splava v Evropi. Razpravljali pa so tudi o širšem evropskem in slovenskem zgodovinskem kontekstu bojev za reproduktivne pravice žensk. Tokratno oddajo Aktualna tema je pripravila voditeljica Tita Mayer.
7 min • 12. 03. 2026
V 65. letu starosti je včeraj (10. marca 2026) umrl slovenski zdravnik, predavatelj, pesnik in esejist dr. Alojz Ihan. Slovenska medicina je izgubila izjemnega strokovnjaka, slovenska literatura pomembnega ustvarjalca, slovenska javnost pa pronicljivega razlagalca znanosti in sveta.
8 min • 11. 03. 2026
Življenje v Izraelu je napeto – vrstijo se alarmi, življenje je močno okrnjeno, pravi naša dopisnica, ki še naprej spremlja razmere na Bližnjem vzhodu. Predvsem iz Libanona prihajajo informacije o humanitarnih potrebah in množični selitvi ljudi tudi v Sirijo, čeprav tam ni spodbudnih življenjskih pogojev. Napadi se nadaljujejo in žrtev je vse več.
10 min • 10. 03. 2026
Klovn je ena izmed najbolj priljubljenih pustnih mask. Za bolnišnične klovne, ki delujejo v Društvu Rdečih noskov, pa je tudi poklic v polnem pomenu besede. S predanim delom že 22 let prinašajo umetnost tja, kjer so otroci in odrasli za tovrstna doživetja drugače prikrajšani. Z odprtostjo, iskrenostjo in humorjem jim lajšajo dneve in pozitivno vplivajo na čustveno kakovost bivanja v nedomačem okolju, kar pripomore k pogumnemu soočanju z boleznijo. Klovnesi Radi Kikelj Drašler se je v domu starejših občanov pridružil Luka Pogačnik.
8 min • 10. 03. 2026
