Iskanje
19 min • 21. 10. 2024
19 min • 21. 10. 2024
Ob prihodu v središče Celovca, na križišču Viktringer Ringa in ceste 10. oktobra, nas pozdravi stavba Celovške Mohorjeve. Zgodovina založbe in stavbe, v kateri domuje, je polna preizkušenj tako kot celotna zgodovina koroških Slovencev. Palača, zgrajena 1893 in 94, je bila odraz pomembne vloge, ki jo je takrat imela založba, ustanovljena dobrih 40 let prej. Po koncu prve svetovne vojne je bila Celovška Mohorjeva prepovedana, zato je za slabo desetletje dejavnost preselila v Slovenijo. Leta 1940 so stavbo nacionalizirali, založba pa se je lahko vanjo vrnila šele leta 1955, ko so Mohorjevo hišo zapustile angleške zasedbene sile. Danes je v njej poleg založbe in knjigarne sedež več organizacij koroških Slovencev. Mohorjeva pa ima tam tudi zasebni vrtec in dvojezično ljudsko šolo. Kaj vse se dogaja v tej palači? Pridružite se nam na sprehodu po stavbi, ki je hkrati tudi sprehod skozi zgodovino koroških Slovencev in odraz njihove sedanjosti.
Ob prihodu v središče Celovca, na križišču Viktringer Ringa in ceste 10. oktobra, nas pozdravi stavba Celovške Mohorjeve. Zgodovina založbe in stavbe, v kateri domuje, je polna preizkušenj tako kot celotna zgodovina koroških Slovencev. Palača, zgrajena 1893 in 94, je bila odraz pomembne vloge, ki jo je takrat imela založba, ustanovljena dobrih 40 let prej. Po koncu prve svetovne vojne je bila Celovška Mohorjeva prepovedana, zato je za slabo desetletje dejavnost preselila v Slovenijo. Leta 1940 so stavbo nacionalizirali, založba pa se je lahko vanjo vrnila šele leta 1955, ko so Mohorjevo hišo zapustile angleške zasedbene sile. Danes je v njej poleg založbe in knjigarne sedež več organizacij koroških Slovencev. Mohorjeva pa ima tam tudi zasebni vrtec in dvojezično ljudsko šolo. Kaj vse se dogaja v tej palači? Pridružite se nam na sprehodu po stavbi, ki je hkrati tudi sprehod skozi zgodovino koroških Slovencev in odraz njihove sedanjosti.
Kljub vse bolj naprednemu zdravljenju, novim tehnologijam in zdravilom, je rak pri nas še vedno vodilni vzrok smrti, imamo 6. najvišjo stopnjo umrljivosti v EU in tudi pojavnost vseh najpogostejših rakov pri nas je precej višja od povprečja EU. V zadnjih 20 letih se nam je podvojila, kar lahko sicer pripisujemo staranju prebivalcev, velik delež pa gotovo življenjskemu slogu, tveganem vedenju, tudi onesnaženemu okolju. Za uspešno zdravljenje pa je pomembno zgodnje odkrivanje, prvi sum postavi družinski zdravnik. O vlogi družinskega zdravnika na tem področju se je Helena Lovinčič pogovarjala z družinsko zdravnico Neno Kopčavar Guček.
8 min • 11. 02. 2026
Olimpijski komite bo skupno podelil več kot 700 zlatih, srebrnih in bronastih medalj. A mnogo več kot zadovoljnih, bo razočaranih, objokanih, spremljamo tudi vratolomne padce, tekme mejijo že na gladiatorstvo. Oče sodobnih olimpijskih iger in ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja Coubertin je v orbito poslal slogan »Važno je sodelovati, ne zmagati«. Ali ta slogan še živi?
17 min • 10. 02. 2026
Karmen Režek si je svoje delovno mesto ustvarila sama. Dela lahko od doma, stranke pa ima po vsem svetu. Da se delo in s tem delovna mesta spreminjajo in da najbrž ne bomo delali natanko tistega, za kar smo se šolali, bi morali razmišljati že ob vpisu v izobraževalni program in pri tem bolj slediti svojemu srcu.
12 min • 09. 02. 2026
Muzej Slovenija v malem v Šenčurju je ob prvi obletnici postal bogatejši za samogradno maketo ladje Rex, ki je bila med najbolj prepoznavnimi evropskimi čezoceankami 20. stoletja. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ni bila zgolj ladja, temveč tudi svetovni tehnološki in simbolni presežek. Ob začetku druge svetovne vojne so jo v strahu pred zavezniškimi napadi iz Genove umaknili v Trst. Potem pa so jo z vlačilci odvlekli do obale med Koprom in Izolo, kjer je v zavezniškem letalskem napadu doživela svoj tragični konec. Njeno maketo, ki bo v muzeju na ogled vsaj nekaj mesecev, je Izolan Miran Bolha ustvarjal štiri leta, sestavljena pa je iz 8020 delcev. Težka je 29 kilogramov in dolga 169 centimetrov.
7 min • 06. 02. 2026
Koliko kav ste si danes že privoščili? Je bila morda katera od njih okrašena s srčkom ali rozeto iz mlečne pene? T. i. latte art oz. umetnost risanja na kavo z mlečno peno je tudi pri nas vse bolj priljubljena in včeraj je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v okviru Sejma okusov GASTexpo potekalo državno prvenstvo LAGS Spopad Slovenija 2026, na katerem so se tekmovalci pomerili v štirih stopnjah umetnosti risanja z mlečno peno po merilih mednarodno priznanega sistema izobraževanja Latte Art Grading System – LAGS. Spretnost tekmovalcev je občudovala Andreja Čokl.
14 min • 06. 02. 2026
