Iskanje
7 min • 30. 01. 2025
Minule dni smo bili priča obilnejšemu deževju in hitremu dvigu temperatur, ki so bile previsoke za ta letni čas. Prezgodnje otoplitve povzročajo manjšo odpornost rastlin in s tem lahko vplivajo na pridelavo ozimnih žit ali sadnega drevja.
Izrazito toplo vreme v zadnji dekadi januarja in nadaljevanje takih temperatur v februarju na poljih lahko povzroči zgodnejšo vegetacijo predvsem žit, oljne ogrščice in trav. Tako zgodnja vegetacija pa seveda predstavlja večje tveganje za pozno spomladanske zmrzali. V preteklosti smo zaradi zgodnjega pričetka vegetacije in kasneje pozne spomladanske zmrzali že imeli primere, da so bili tako pri ječmenu kot tudi pšenici klasi v času žetve prazni – brez zrnja. Prav tako aprilske zmrzali v zadnjih letih skoraj vsako leto prizadenejo sadno drevje. Rastlina v fazi mirovanja brez težav prenese negativne temperature, ko pa preide v višje razvojne faze pa te negativne temperature že lahko povzročijo poškodbe na rastlini.
S tako zgodnjo otoplitvijo se pa tudi predčasno pojavijo bolezni in škodljivci. Posledično lahko imajo določene vrste škodljivcev več razvojnih ciklov kot običajno. To pa v rastlinski proizvodnji posledično pomeni več težav in višje stroške pridelave.
Kdaj, v katerih mesecih bo kmetijska proizvodnja najbolj ranljiva zaradi spremenjenih vremenskih vzorcev? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z agrometeorologinjo dr. Andrejo Sušnik iz Agencije Republike Slovenije za okolje.
Minule dni smo bili priča obilnejšemu deževju in hitremu dvigu temperatur, ki so bile previsoke za ta letni čas. Prezgodnje otoplitve povzročajo manjšo odpornost rastlin in s tem lahko vplivajo na pridelavo ozimnih žit ali sadnega drevja.
Izrazito toplo vreme v zadnji dekadi januarja in nadaljevanje takih temperatur v februarju na poljih lahko povzroči zgodnejšo vegetacijo predvsem žit, oljne ogrščice in trav. Tako zgodnja vegetacija pa seveda predstavlja večje tveganje za pozno spomladanske zmrzali. V preteklosti smo zaradi zgodnjega pričetka vegetacije in kasneje pozne spomladanske zmrzali že imeli primere, da so bili tako pri ječmenu kot tudi pšenici klasi v času žetve prazni – brez zrnja. Prav tako aprilske zmrzali v zadnjih letih skoraj vsako leto prizadenejo sadno drevje. Rastlina v fazi mirovanja brez težav prenese negativne temperature, ko pa preide v višje razvojne faze pa te negativne temperature že lahko povzročijo poškodbe na rastlini.
S tako zgodnjo otoplitvijo se pa tudi predčasno pojavijo bolezni in škodljivci. Posledično lahko imajo določene vrste škodljivcev več razvojnih ciklov kot običajno. To pa v rastlinski proizvodnji posledično pomeni več težav in višje stroške pridelave.
Kdaj, v katerih mesecih bo kmetijska proizvodnja najbolj ranljiva zaradi spremenjenih vremenskih vzorcev? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z agrometeorologinjo dr. Andrejo Sušnik iz Agencije Republike Slovenije za okolje.
Olimpijski komite bo skupno podelil več kot 700 zlatih, srebrnih in bronastih medalj. A mnogo več kot zadovoljnih, bo razočaranih, objokanih, spremljamo tudi vratolomne padce, tekme mejijo že na gladiatorstvo. Oče sodobnih olimpijskih iger in ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja Coubertin je v orbito poslal slogan »Važno je sodelovati, ne zmagati«. Ali ta slogan še živi?
17 min • 10. 02. 2026
Karmen Režek si je svoje delovno mesto ustvarila sama. Dela lahko od doma, stranke pa ima po vsem svetu. Da se delo in s tem delovna mesta spreminjajo in da najbrž ne bomo delali natanko tistega, za kar smo se šolali, bi morali razmišljati že ob vpisu v izobraževalni program in pri tem bolj slediti svojemu srcu.
12 min • 09. 02. 2026
Muzej Slovenija v malem v Šenčurju je ob prvi obletnici postal bogatejši za samogradno maketo ladje Rex, ki je bila med najbolj prepoznavnimi evropskimi čezoceankami 20. stoletja. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ni bila zgolj ladja, temveč tudi svetovni tehnološki in simbolni presežek. Ob začetku druge svetovne vojne so jo v strahu pred zavezniškimi napadi iz Genove umaknili v Trst. Potem pa so jo z vlačilci odvlekli do obale med Koprom in Izolo, kjer je v zavezniškem letalskem napadu doživela svoj tragični konec. Njeno maketo, ki bo v muzeju na ogled vsaj nekaj mesecev, je Izolan Miran Bolha ustvarjal štiri leta, sestavljena pa je iz 8020 delcev. Težka je 29 kilogramov in dolga 169 centimetrov.
7 min • 06. 02. 2026
Koliko kav ste si danes že privoščili? Je bila morda katera od njih okrašena s srčkom ali rozeto iz mlečne pene? T. i. latte art oz. umetnost risanja na kavo z mlečno peno je tudi pri nas vse bolj priljubljena in včeraj je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v okviru Sejma okusov GASTexpo potekalo državno prvenstvo LAGS Spopad Slovenija 2026, na katerem so se tekmovalci pomerili v štirih stopnjah umetnosti risanja z mlečno peno po merilih mednarodno priznanega sistema izobraževanja Latte Art Grading System – LAGS. Spretnost tekmovalcev je občudovala Andreja Čokl.
14 min • 06. 02. 2026
Evropa se je zaradi varovanja podnebja in okolja odločila, da se odreče fosilnim gorivom. Dve slovenski premogovni regiji – zasavska in savinjsko-šaleška, sta zato prisiljeni v prestrukturiranje. Nepravično bi bilo, da sami nosita vse posledice, in to priznava tudi Evropska unija, zato jim zagotavlja tudi izdatna sredstva. Po dolgotrajnih usklajevanjih med državo, lokalno skupnostjo, podjetjem in zaposlenimi je državni zbor v torek sprejel zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Ureja tehnične in postopkovne korake, financiranje in socialne ukrepe za zaposlene. Premog bodo opustili najpozneje do leta 2033, zapiralna dela končali do 2045, iz državnega proračuna pa namenili okoli 1,3 milijarde evrov.
8 min • 05. 02. 2026
