Iskanje
Netransparentnost pri izplačevanju plač, neupoštevanje zakonodaje glede nadur ter nedeljskih, prazničnih in nočnih dodatkov; izplačevanje in čas za le eno malico v 12 urah dela; delo po 12 ur 5 dni v tednu zapored in pogosto podaljševanje delovnika ter šikaniranje na delovnem mestu – vse to lastnikom podjetja Pacient d. o. o., katerega osnovna dejavnost je reševalna služba, očita skupina nekdanjih in trenutnih zaposlenih, ki so zaradi strahu pred povračilnimi dejanji želeli ostati anonimni. Pred okvirno tednom dni so zaposleni z anonimnim pismom tudi napovedali stavko, če se razmere ne bodo spremenile.
Nekdanji in zdajšnji vozniki reševalnih vozil pripovedujejo o poraznih razmerah za delo in morebitnih kršitvah zakonodaje v podjetju Pacient d. o. o.
Netransparentnost pri izplačevanju plač, neupoštevanje zakonodaje glede nadur ter nedeljskih, prazničnih in nočnih dodatkov; izplačevanje in čas za le eno malico v 12 urah dela, delo po 12 ur pet dni v tednu zapored in pogosto podaljševanje delovnika ter trpinčenje na delovnem mestu – vse to lastnikom podjetja Pacient d. o. o., katerega glavna dejavnost je reševalna služba, očita skupina nekdanjih in zdajšnjih zaposlenih, ki so zaradi strahu pred povračilnimi dejanji želeli ostati anonimni. Pred približno enim tednom so zaposleni z anonimnim pismom tudi napovedali stavko, če se razmere ne bodo spremenile. Za pojasnila smo se obrnili na direktorja podjetja Romana Meška, ki pa nam je sporočil, da, glede na to, da je (vsaj zanj) navednik trditev anonimni človek, tega ne more komentirati.
“Plače so precej variirale, vsak je začel pri približno treh evrih neto na uro; na mesečni ravni se je to spreminjalo. Nisi vedel, koliko boš plačan tisti mesec; včasih so nekateri za enako delo dobili tudi še enkrat toliko. Če si šel vprašat, zakaj plača ni večja, je bil odgovor običajno: “Tako pač je. Nobenih izrednih ur ni bilo, nobenih nadur, nobenih prazničnih ur, vse je bilo plačano enako,”
pripovedujejo naši anonimni sogovorniki. Povejo še, da je bila plača zelo nizka, če niso delali vsaj 200 ur na mesec. Urnik je bil “ubijalski”:
“Si dejansko delal lahko vsak dan po 12 ur od ponedeljka do petka. Tudi če si delal recimo do desetih zvečer, polnoči, ni pomembno, si moral biti naslednji dan ob 7. uri tam.”
Vsi, s katerimi smo govorili, da bi potrdili verodostojnost povedanega, so dejali, da je bil tempo dela pri podjetju Pacient d. o. o. res izjemno naporen in večkrat so vozili utrujeni: “Sem tudi spal v avtu, če je bilo nujno. Po pol ure, da sem šel lahko naprej,” pove eden od voznikov. “Okno si odpreš, da ti piha v obraz,” doda drugi. “Točno tako. Pa dva redbulla, škatlo čikov. Zobotrebce na oči in gremo, nimaš kaj,” reče tretji voznik reševalnega vozila. “Prav čudno, da nismo imeli več prometnih nesreč,« meni eden od njih. Tudi vozila so bila včasih v zelo slabem stanju, še dodajo. A če si se pritožil:
“Vedelo se je, da če se boš vtikal v delo, da boš dobil slabše fure. Si dobil samo kratke vožnje cel dan in si stalno nosil.”
Anonimni sogovorniki pravijo še, da so zaposleni dogajanje večkrat prijavili na Inšpektorat RS za delo, a se po obisku inšpektorjev ni spremenilo nič. Z inšpektorata pa so nam sporočili, da postopki pri delodajalcu Pacient d. o. o. še potekajo, zato nam več informacij za zdaj ne morejo posredovati.
Netransparentnost pri izplačevanju plač, neupoštevanje zakonodaje glede nadur ter nedeljskih, prazničnih in nočnih dodatkov; izplačevanje in čas za le eno malico v 12 urah dela; delo po 12 ur 5 dni v tednu zapored in pogosto podaljševanje delovnika ter šikaniranje na delovnem mestu – vse to lastnikom podjetja Pacient d. o. o., katerega osnovna dejavnost je reševalna služba, očita skupina nekdanjih in trenutnih zaposlenih, ki so zaradi strahu pred povračilnimi dejanji želeli ostati anonimni. Pred okvirno tednom dni so zaposleni z anonimnim pismom tudi napovedali stavko, če se razmere ne bodo spremenile.
Nekdanji in zdajšnji vozniki reševalnih vozil pripovedujejo o poraznih razmerah za delo in morebitnih kršitvah zakonodaje v podjetju Pacient d. o. o.
Netransparentnost pri izplačevanju plač, neupoštevanje zakonodaje glede nadur ter nedeljskih, prazničnih in nočnih dodatkov; izplačevanje in čas za le eno malico v 12 urah dela, delo po 12 ur pet dni v tednu zapored in pogosto podaljševanje delovnika ter trpinčenje na delovnem mestu – vse to lastnikom podjetja Pacient d. o. o., katerega glavna dejavnost je reševalna služba, očita skupina nekdanjih in zdajšnjih zaposlenih, ki so zaradi strahu pred povračilnimi dejanji želeli ostati anonimni. Pred približno enim tednom so zaposleni z anonimnim pismom tudi napovedali stavko, če se razmere ne bodo spremenile. Za pojasnila smo se obrnili na direktorja podjetja Romana Meška, ki pa nam je sporočil, da, glede na to, da je (vsaj zanj) navednik trditev anonimni človek, tega ne more komentirati.
“Plače so precej variirale, vsak je začel pri približno treh evrih neto na uro; na mesečni ravni se je to spreminjalo. Nisi vedel, koliko boš plačan tisti mesec; včasih so nekateri za enako delo dobili tudi še enkrat toliko. Če si šel vprašat, zakaj plača ni večja, je bil odgovor običajno: “Tako pač je. Nobenih izrednih ur ni bilo, nobenih nadur, nobenih prazničnih ur, vse je bilo plačano enako,”
pripovedujejo naši anonimni sogovorniki. Povejo še, da je bila plača zelo nizka, če niso delali vsaj 200 ur na mesec. Urnik je bil “ubijalski”:
“Si dejansko delal lahko vsak dan po 12 ur od ponedeljka do petka. Tudi če si delal recimo do desetih zvečer, polnoči, ni pomembno, si moral biti naslednji dan ob 7. uri tam.”
Vsi, s katerimi smo govorili, da bi potrdili verodostojnost povedanega, so dejali, da je bil tempo dela pri podjetju Pacient d. o. o. res izjemno naporen in večkrat so vozili utrujeni: “Sem tudi spal v avtu, če je bilo nujno. Po pol ure, da sem šel lahko naprej,” pove eden od voznikov. “Okno si odpreš, da ti piha v obraz,” doda drugi. “Točno tako. Pa dva redbulla, škatlo čikov. Zobotrebce na oči in gremo, nimaš kaj,” reče tretji voznik reševalnega vozila. “Prav čudno, da nismo imeli več prometnih nesreč,« meni eden od njih. Tudi vozila so bila včasih v zelo slabem stanju, še dodajo. A če si se pritožil:
“Vedelo se je, da če se boš vtikal v delo, da boš dobil slabše fure. Si dobil samo kratke vožnje cel dan in si stalno nosil.”
Anonimni sogovorniki pravijo še, da so zaposleni dogajanje večkrat prijavili na Inšpektorat RS za delo, a se po obisku inšpektorjev ni spremenilo nič. Z inšpektorata pa so nam sporočili, da postopki pri delodajalcu Pacient d. o. o. še potekajo, zato nam več informacij za zdaj ne morejo posredovati.
Morda se spomnite nagrajene serije oddaj Prvega Delaj in molči iz leta 2019, v kateri smo izpostavili posamezne primere kršenja delavskih pravic. Trgovka, zavarovalni zastopnik, novinar, voznik reševalnega vozila – to so nekateri od posameznikov, ki so za naš program spregovorili o slabih razmerah, ki so jih deležni na delovnem mestu. Štiri leta zatem – v upanju, da imajo boljše razmere za delo – preverjamo, kakšno je aktualno stanje.
24 min • 02. 05. 2023
Predstavljamo zgodbo osebe, ki je v zadnjih treh letih v podjetju iz Hrastnika namesto izplačila regresa v denarni obliki dobila več sto nagrobnih sveč, ki jih to podjetje tudi proizvaja. Inšpektorat RS za delo je zaradi takšnega ravnanja podjetju naložil kazen. Podjetje se je na odločitev pritožilo, saj pravijo, da je šlo za t. i. pobot zaradi medsebojnih terjatev med delodajalcem in delavci. Pred dnevi je njihovi strani pritrdilo tudi sodišče.
9 min • 29. 04. 2019
Nadaljujemo serijo Delaj in molči, v kateri obravnavamo sporne delovne prakse in jih komentiramo s pravnimi strokovnjaki. Tokrat o primeru brezposelne osebe, ki je prek Zavoda za zaposlovanje iskala delo in bila napotena na agencijo za delo. Tej izkušnji delavka dodaja še eno – javila se je na oglas o delu za nedoločen čas, ki ga je prav tako objavil Zavod, ko je prišla v stik z delodajalcem pa ji je bilo ponujeno delo prek podjemne pogodbe. Tri tem delodajalcu je v obdobju naslednjih 15 mesecev podpisala še 10 pogodb. Kot pravi naša anonimna brezposelna oseba je »svet prodaje in asistenc prek telefona zelo majhen«, zato ni želela izpostaviti direktnih delodajalcev, pri katerih je doživela opisani izkušnji. S tem bi si namreč uničila vse nadaljnje možnosti kakršnekoli oblike zaposlitve na tem področju. Fokus prispevka sta zato Nataša Rašl in Darja Pograjc usmerili na Zavod RS za zaposlovanje in Agencijo za delo M servis ter ugotavljali, kako je pri nas urejeno področje agencijskega dela.
10 min • 26. 04. 2019
Serijo zgodb Delaj in molči, v kateri razkrivamo sporne delovne prakse, nadaljujemo s primerom mladega novinarja. Zaradi strahu pred izgubo dela, ki je njegov edini redni vir finančnih prihodkov, se je odločil, da bo ostal anonimen. Njegovo ime hranimo v uredništvu, prav tako hranimo pogodbo in aneks, ki določata pogoje njegovega sodelovanja z delodajalcem. Novinar kot samostojni podjetnik prek avtorske pogodbe sicer dela za podjetje Dnevnik, družbo medijskih vsebin, d.d., ki izdaja časopisni Dnevnik in spletni medij dnevnik.si. Prispevek sta pripravili Nataša Rašl in Darja Pograjc.
13 min • 22. 04. 2019
Oseba, ki se poimensko in z glasom ne želi izpostavljati, njene podatke pa hranimo v uredništvu, nas je opozorila na to, da je običajna praksa, da za neprodano blago, ki morda tudi ni več uporabno – na primer sadje ali zelenjava, ki zgnijeta –, plačujejo zaposleni. Prav tako ponekod zaposleni pokrivajo izgube, ugotovljene pri inventuri; od njih pa zahtevajo tudi, da opravljajo delo na več različnih mestih v trgovini in skladišču hkrati. Njeno zgodbo je pokomentiral strokovnjak za delovno pravo Andrej Zorko, pridobili smo tudi odziv vpletenih podjetij in trgovskega sindikata.
9 min • 19. 04. 2019
