Morda ste že imeli to srečo, da ste v domačem kraju opazili majhen tovornjak vijolične barve z velikim napisom FerFud. Poslanstvo ekipe za volanom tovornjaka je ponuditi kulinarično-dobrodelno izkušnjo po pravični ceni. Ulično hrano, ki jo v kuhinji na kolesih pripravita kuharja Mitja Horvat in Janez Karlin, plačate z objavo na družbenih omrežjih ali po ceni, ki jo določite sami, zbrani denar pa prejme projekt Botrstvo. Kako uspešno je združevanje kulinarike in dobrodelnosti, je preverila Darja Pograjc.

Pogovor s chefom Mitjo Horvatom in sous chefom Janezom Karlinom

Botrstvo in ulična hrana

Morda ste že imeli to srečo, da ste v domačem kraju opazili majhen tovornjak vijolične barve z velikim napisom FerFud. Poslanstvo ekipe za volanom tovornjaka je ponuditi kulinarično-dobrodelno izkušnjo po pravični ceni. Ulično hrano, ki jo v kuhinji na kolesih pripravljata chef Mitja Horvat in sous chef Janez Karlin, namreč plačate z objavo na družbenih omrežjih. Kako, preverite na ferfud.si.

Drugi način plačila pa je, da v bistvu postavijo ceno sami, torej ovrednotijo naše grižljaje po lastni volji. Vsi prihodki pa gredo potem v Botrstvo Slovenije.

Ljudje so idejo vzeli za svojo, razlaga Mitja Horvat: “Ker je pri nas ob tem, da pač sami nekaj dobrega pojemo, možno, da s tem vplivamo tudi na dobrobit drugih, ko doniramo za Botrstvo.” Dobrodelnost in kulinarika z roko v roki nista novost, je pa novost, da tokrat govorimo o t.i. ulični hrani.

Ljudje se enostavno zadnje obdobje rajši v street food podajo, ker zadovoljijo na relativno majhni točki več različnih okusov. Se malo podružijo, pozabavajo. Street food je ena taka pozitivna stvar v prihodnosti, kar se tiče kulinaričnega vidika.

4 kraji/teden, 4 ure/12-urni delavnik

Za projektom je precej logistike, za Mitjo in Janezom pa utečena ekipa z Ano Šušteršič in Luko Jezerškom. Brez ljubezni do kuhanja ne bi šlo. Preden se odpravita na teren se odpravita v Hišo kulinarike Sora, kjer imata fanta bazo z ekipo, ki jima pomaga pri predpripravi. Mitja: “Dan je kar naporen. Treba je stvar pripraviti, treba se je pripeljati na sam kraj dogodka, treba je postaviti, treba skuhati, treba je potem tudi pospraviti.” Vse skupaj zahteva okoli 12 ur dela na dan.

Na teden obiščeva nekje štiri kraje. Je pa vse odvisno od tega, kje si nas ljudje najbolj želijo, zato, ker imamo zdaj sistem ‘povabi ferfud’. Se da pač povabiti: opišeš kakšen je dogodek v tvojem kraju, zakaj bi prišli, koliko ljudi bo.

Šugolenta in kmečka poštoklja

Podeželjka, lenčica, šugolenta, malinčica, kranjski pastirci, kmečka poštoklja, goždarka, planinolenta in še in še. Janez priporoča šugolento (kremasto polento, ki je zaradi sira in smetane drugačnega okusa kot smo vajeni). Dodan je paradižnikov šugo s kozicami. Mitja pa za malce lažji, športen meni ponuja kmečko poštokljo (svežo sezonsko zelenjavo, ki jo skuhamo, začinimo in zmešamo z maslom). Poleg pristavimo piščančja prsa na nabodalu, popečena na olivnem olju, na žaru.

Vijolični tovornjak lahko še vedno ujamete na naših cestah in z obiskom potešite lakoto in pomagate otrokom projekta Botrstvo.

Zaenkrat še ni določenega datuma za konec. Dokler bo vreme dopuščalo, bova to delala. (Janez)

Res je: sva mlada, sva zdrava, sva malo nora. Tako, da volja in želja sta ogromni. (Mitja)

Darja Pograjc