Študenti, ki so na ljubljanski Filozofski fakulteti vpisali predmet Antropologija migracij, so se lahko letos odpravili na terensko delo v Srbijo. Tam so prek stika z begunci v azilnih domovih raziskovali vzroke, ki so ljudi pregnali iz domovine, preverjali kako poteka delo aktivistov in predvsem kako je lokalno okolje sprejelo prišleke. Med študenti je bila tudi Mirjam Zelenc, ki nam je v Dobrih delih zaupala, da ji je izkušnja segla do srca, zato je kmalu sledila odločitev za prostovoljno delovanje na tem področju. Na pogovor jo je povabila Darja Pograjc.
Pogovor s študentko etnologije in kulturne antropologije Mirjam Zelenc
Preprosto ‘padeš not’
Študenti, ki so na Filozofski fakulteti v Ljubljani vpisali predmet Antropologija migracij, so se lahko letos odpravili na terensko delo v Srbijo. Tam so prek stika z begunci v azilnih domovih raziskovali vzroke, ki so ljudi pregnali iz svoje domovine, preverjali kako poteka delo aktivistov in kako je lokalno okolje sprejelo prišleke. Med študenti je bila tudi 22-letna Mirjam Zelenc.
Od takrat naprej ni bilo več niti vprašanja, ali zdaj končati s tem ali iti naprej, ampak smo se dobili z nekdanjimi aktivisti, z zdajšnjimi aktivisti, z vsemi, ki jih je ta tematika bolela, in začeli delati. Padeš not!
Prepoved prostega gibanja ni človeška
Ko je Mirjam prispela v Banjo Koviljačo, so jo nastanili v apartmaju blizu tamkajšnjega azilnega doma, kamor se je vsak dan odpravila na terensko delo.
Smo se družili z njimi, igrali košarko. Jaz sem poskušala nekoga, ki ni znal pisati, učiti angleščine. Poslušali smo upravnika azilnega doma, kako on vse te stvari dojema. Šli smo do zdravnice, ki je bila pionirka v Srbiji, ki se je ukvarjala z begunci. Šli smo do mestne občine. Hoteli smo razumeti celotno situacijo Banje Koviljače.
“Ti se pogovarjaš s človekom, ki je točno tak kot si ti in … boli nas to, da nek človek, ki ni kriminalec, ki ni nič slabega naredil v življenju, mora iti čez take dolgotrajne procese in represije in zapiranje v te azilne domove in centre za tujce. Zakaj bi kdorkoli na tem svetu imel prepoved prostega gibanja?” razmišlja študentka etnologije in kulturne antropologije.
Diploma in prostovoljstvo v Venezuli
Trenutno Mirjam največ časa posveča pisanju diplome. A prva izkušnja na področju begunske problematike jo je spodbudila k razmišljanju o tem, kaj še lahko prispeva. Njen naslednji prostovoljsko obarvan projekt je potovanje v Venezuelo.
Odhajam za eno leto. Tam bom poučevala male otroke osnove angleščine. In sicer v Selezijanskem centru, ki daje zatočišče otrokom z ulice.
V tem letu se bo 22-letnica “odmaknila in spoznala samo sebe“. Njena druga motivacija za potovanje je, da naredi nekaj dobrega za svet. Tretja pa je povezana s študijem in je antropološko naravnana; lahko bo opravljala terensko delo z ljudmi.
