Iskanje
Pravijo, da so naše okno v svet, da se je dobro prepričati na lastne, a da videz lahko tudi vara. Oči. V oddaji Dobro vprašanje, ki jo pripravljamo skupaj z ekipo Tedna možganov, se bomo zazrli v znanost o - vidu. "Vid je za možgane najpomembnejše čutilo od vseh, kar tretjina naših možganov je namreč namenjena temu, da obdeluje informacije, ki pridejo skozi naš vidni sistem. Vsaki možgani pa vidijo po svoje, tudi glede na izkušnje, ki jih imajo iz preteklosti," je za Dobro vprašanje povedal nevrolog dr. Blaž Koritnik. Kako si ustvarimo ta vidni (prvi) vtis? Kaj nas pri tem lahko zmoti in kako skupinska pripadnost vpliva na to, kako vidimo neko stvar, bomo med drugim pojasnili v oddaji, ki jo tako kot vsako soboto do konca marca začenjamo ob 11.15. Mojci in Maticu se bodo pridružili tudi Lea Koritnik, Hana Hawlina in dr. Simon Brezovar. Po znanstvenem delu pa je seveda na vrsti nagradni kviz, v katerem pridete na vrsto vi. Se vidimo!
Širimo obzorje o očeh in gledamo v svet znanosti o vidnem zaznavanju. Od barv in prvih vtisov od milisekund do (večnih) iluzij.
Pravijo, da so naše okno v svet, da se je dobro prepričati na lastne, a da videz lahko tudi vara. Oči. Vid je tisto čutilo, ki je za človeške možgane najpomembnejše od vseh. Tudi v nadaljevanju vam bo pomagalo, da doživite zgodbo tokratne oddaje Dobro vprašanje.
Na začetnih stopnjah našega vidnega zaznavanja se oblikujejo bolj enostavne značilnosti vida, na primer naša orientacija v prostoru in barve. Če pogledate to sliko, lahko na primer zaznate različne barve in oblike. Vsebino pa “pripišete” malce kasneje. Kot je pojasnil dr. Blaž Koritnik z Nevrološke klinike UKC Ljubljana:
Vidno zaznavanje poteka v zelo različnih stopnjah, ki so tudi časovno ločene med seboj. Vemo, da traja približno 100 milisekund, da neka vidna informacija pripotuje do možganske skorje, potem se šele začne tisti kompleksen svet zaznav, ko dajemo vsebino tem informacijam, ki pridejo skozi oči.
Po spletu je pred dnevi zaokrožilo vprašanje o barvi obleke na neki sliki, nekateri so trdili, da je zlato- bela, drugi pa, da je črno- modra. Zakaj je to vprašanje tako pritegnilo množice, nam je pojasnila psihologinja Hana Hawlina:
Kar je zares obnorelo ljudi pri tej obleki je to, da imamo zelo redko vpogled v svet, kot ga zaznavajo drugi. Recimo v srednji šoli je zelo popularno vprašanje: Ali je moja rdeča enaka tvoji rdeči? Ta obleka je primer, kako so ljudje enak dražljaj videli na drugačen način in je to fasciniralo svet do te mere, da je postala spletni fenomen.
Vsak bistvo vidi drugače
Pri vidu je pomembno tudi to, da možgani ves čas interpretirajo to, kar vidijo.
Zelo težko je reči, da je to, kar možgani vidijo, zares resničnost, ki obstaja izven naših možganov in to je lahko tudi varljivo (dr. Blaž Koritnik).
Dr. Simon Brezovar, psiholog z Nevrološke klinike UKC Ljubljana dodaja:
Morda še na tej najbolj bazični ravni vsi vidimo iste stvari, potem pa ne več. Že slavni nemški fizik Hermann von Helmholtz je rekel, da je vid v bistvu neko naše nezavedno sklepanje in oči same po sebi niso dovolj dobro izoblikovane, da bi nam bile sposobne posredovati objektivno sliko o svetu. Možgani so šele tisti, ki to oblikujejo, skladno s prepričanji, vrednotami, emocijami itd., ki jih vsaki možgani oblikujejo nekoliko po svoje.
Da je vidno zaznavanje pravi izziv za naše možgane, se boste lahko prepričali tudi v tretjem marčevskem tednu, ki ga bo zaznamoval Sinapsin Teden možganov.
Simon, Hana, Lea - Teden možganov & Matic in Mojca- Dobro vprašanje.
foto: Foto: Aleš Ogrin
Vidne iluzije so, pojasnjuje dr. Blaž Koritnik:
Popularna stvar, zelo zanimiva reč, ki jo tudi nevroznanstveniki radi uporabljamo kot ilustracijo tega, kako naši možgani delujejo. Kako naši možgani tvorijo neke zaznave, kako si mi predstavljamo, da nekaj gledamo.
Tudi iluzije pa niso enake za vse. Zakaj je temu tako, lahko slišite v oddaji. V nadaljevanju pa še nekaj priljubljenih iluzij, ki se poigrajo z našimi možgani:
Müller-Lyerjeva iluzija, ko enako dolgi črti zaradi perspektive vidimo kot različno dolgi, je značilna predvsem za zahodni svet, je povedala gostja oddaje Hana Hawlina.
Iluzija enakih barv
Ker sta barvi predstavljeni tako, kot da je ena v senci, druga pa ne, ju možgani ne zaznajo kot enaki, čeprav gre v resnici za isti odtenek rumene.
Več pa v oddaji!
Mojca Delač in Matic Jerman
Pravijo, da so naše okno v svet, da se je dobro prepričati na lastne, a da videz lahko tudi vara. Oči. V oddaji Dobro vprašanje, ki jo pripravljamo skupaj z ekipo Tedna možganov, se bomo zazrli v znanost o - vidu. "Vid je za možgane najpomembnejše čutilo od vseh, kar tretjina naših možganov je namreč namenjena temu, da obdeluje informacije, ki pridejo skozi naš vidni sistem. Vsaki možgani pa vidijo po svoje, tudi glede na izkušnje, ki jih imajo iz preteklosti," je za Dobro vprašanje povedal nevrolog dr. Blaž Koritnik. Kako si ustvarimo ta vidni (prvi) vtis? Kaj nas pri tem lahko zmoti in kako skupinska pripadnost vpliva na to, kako vidimo neko stvar, bomo med drugim pojasnili v oddaji, ki jo tako kot vsako soboto do konca marca začenjamo ob 11.15. Mojci in Maticu se bodo pridružili tudi Lea Koritnik, Hana Hawlina in dr. Simon Brezovar. Po znanstvenem delu pa je seveda na vrsti nagradni kviz, v katerem pridete na vrsto vi. Se vidimo!
Širimo obzorje o očeh in gledamo v svet znanosti o vidnem zaznavanju. Od barv in prvih vtisov od milisekund do (večnih) iluzij.
Pravijo, da so naše okno v svet, da se je dobro prepričati na lastne, a da videz lahko tudi vara. Oči. Vid je tisto čutilo, ki je za človeške možgane najpomembnejše od vseh. Tudi v nadaljevanju vam bo pomagalo, da doživite zgodbo tokratne oddaje Dobro vprašanje.
Na začetnih stopnjah našega vidnega zaznavanja se oblikujejo bolj enostavne značilnosti vida, na primer naša orientacija v prostoru in barve. Če pogledate to sliko, lahko na primer zaznate različne barve in oblike. Vsebino pa “pripišete” malce kasneje. Kot je pojasnil dr. Blaž Koritnik z Nevrološke klinike UKC Ljubljana:
Vidno zaznavanje poteka v zelo različnih stopnjah, ki so tudi časovno ločene med seboj. Vemo, da traja približno 100 milisekund, da neka vidna informacija pripotuje do možganske skorje, potem se šele začne tisti kompleksen svet zaznav, ko dajemo vsebino tem informacijam, ki pridejo skozi oči.
Po spletu je pred dnevi zaokrožilo vprašanje o barvi obleke na neki sliki, nekateri so trdili, da je zlato- bela, drugi pa, da je črno- modra. Zakaj je to vprašanje tako pritegnilo množice, nam je pojasnila psihologinja Hana Hawlina:
Kar je zares obnorelo ljudi pri tej obleki je to, da imamo zelo redko vpogled v svet, kot ga zaznavajo drugi. Recimo v srednji šoli je zelo popularno vprašanje: Ali je moja rdeča enaka tvoji rdeči? Ta obleka je primer, kako so ljudje enak dražljaj videli na drugačen način in je to fasciniralo svet do te mere, da je postala spletni fenomen.
Vsak bistvo vidi drugače
Pri vidu je pomembno tudi to, da možgani ves čas interpretirajo to, kar vidijo.
Zelo težko je reči, da je to, kar možgani vidijo, zares resničnost, ki obstaja izven naših možganov in to je lahko tudi varljivo (dr. Blaž Koritnik).
Dr. Simon Brezovar, psiholog z Nevrološke klinike UKC Ljubljana dodaja:
Morda še na tej najbolj bazični ravni vsi vidimo iste stvari, potem pa ne več. Že slavni nemški fizik Hermann von Helmholtz je rekel, da je vid v bistvu neko naše nezavedno sklepanje in oči same po sebi niso dovolj dobro izoblikovane, da bi nam bile sposobne posredovati objektivno sliko o svetu. Možgani so šele tisti, ki to oblikujejo, skladno s prepričanji, vrednotami, emocijami itd., ki jih vsaki možgani oblikujejo nekoliko po svoje.
Da je vidno zaznavanje pravi izziv za naše možgane, se boste lahko prepričali tudi v tretjem marčevskem tednu, ki ga bo zaznamoval Sinapsin Teden možganov.
Simon, Hana, Lea - Teden možganov & Matic in Mojca- Dobro vprašanje.
foto: Foto: Aleš Ogrin
Vidne iluzije so, pojasnjuje dr. Blaž Koritnik:
Popularna stvar, zelo zanimiva reč, ki jo tudi nevroznanstveniki radi uporabljamo kot ilustracijo tega, kako naši možgani delujejo. Kako naši možgani tvorijo neke zaznave, kako si mi predstavljamo, da nekaj gledamo.
Tudi iluzije pa niso enake za vse. Zakaj je temu tako, lahko slišite v oddaji. V nadaljevanju pa še nekaj priljubljenih iluzij, ki se poigrajo z našimi možgani:
Müller-Lyerjeva iluzija, ko enako dolgi črti zaradi perspektive vidimo kot različno dolgi, je značilna predvsem za zahodni svet, je povedala gostja oddaje Hana Hawlina.
Iluzija enakih barv
Ker sta barvi predstavljeni tako, kot da je ena v senci, druga pa ne, ju možgani ne zaznajo kot enaki, čeprav gre v resnici za isti odtenek rumene.
Več pa v oddaji!
Mojca Delač in Matic Jerman
O nabiranju gob z drugošolci iz OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica
2 min • 20. 09. 2017
V zadnji poljudnoznanstveni oddaji s kvizom Dobro vprašanje v tej sezoni se bomo spraševali, zakaj za konec prihranimo najslajše? Je desert ob koncu obroka zgolj zaradi navade in zgodovinskih razlogov ali naši prebavi dejansko ustreza, da z močnim odmerkom sladkorja počakamo do zadnjega? In kako je mogoče, da tudi, ko som že povsem siti, skoraj vedno najdemo še nekaj prostora za dober posladek? Želje po hrani ne posredujejo le hormoni, ampak so pri usmerjanju naših odločitev tudi v širšem smislu nagrade in odrekanja izjemnega pomena. Privoščite si dobro mero razgibanih znanstvenih zgodb - to soboto, ob 11.15, z Mojco Delač in Maticem Jermanom, na 1. programu Radia Slovenija.
33 min • 28. 03. 2015
Ste vedeli, da vsak dan na našo glavo iz vesolja prileti najmanj en delec vesoljskega prahu, na Zemljo pa v enem dnevu kar šestdeset ton? Da je naše osončje sestavljeno iz prahu in da je Zemlja le velika prašna krogla? Ste vedeli, da na vsake štiri sekunde zapusti Saharo en vagon prahu? In, ne nazadnje, ste se kdaj vprašali, zakaj brišemo prah? Od kod pride in zakaj se dan za dnem nabira na našem pohištvu? V tokratni oddaji Dobro vprašanje prahu ne bomo čistili. Skupaj z vami bomo ugotavljali, zakaj je prah veliko več kot le prah in zakaj nas brez prahu sploh ne bi bilo. Z vami bodo Mojca Delač, Matic Jerman in Peter Močnik!
35 min • 21. 03. 2015
Ste že bili na kakšni bučni zabavi, na kateri ste kljub različnim šumom in množici pogovorov svojo pozornost usmerili samo na enega? Ali pa med vsemi besedami jasno slišali prav svoje ime? Temu fenomenu znanstveniki pravijo "učinek koktajl zabave". Kaj pa, kadar nas zvok "prelisiči" in slišimo nekaj, česar v resnici ni ali pa naši možgani pretvorijo nerazpoznaven zvok v nekaj, kar so že slišali? Od zvočnih iluzij do zvočnih učinkov - vse to boste lahko slišali v prvem marčevskem Dobrem vprašanju. Ali pa se vam bo samo zdelo? Preverite z Mojco Delač in Maticem Jermanom v soboto ob 11.15!
42 min • 07. 03. 2015
Tokrat vse o tem, zakaj si sveta brez mravelj skoraj ni mogoče predstavljati. Te majhne žuželke, ki so naselile skoraj vsa kopna na Zemlji, po nekaterih ocenah predstavljajo kar petino kopenske živalske biomase. Vpogled v socialno življenje njihovih kolonij nam bodo omogočili Gregor Bračko z ljubljanske Biotehniške fakultete ter tuji strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tropskimi vrstami mravelj. Ugotovili boste, da čeprav so majhne, mnogim nezanimive ali celo v nadlego, pridne mravljice v marsičem prekosijo človeka - in ko je treba, pokažejo tudi svojo moč in so lahko zares "hude". V kvizu se boste ob domiselnih vprašanjih lahko preizkusili to soboto ob 11.15, na Prvem programu Radia Slovenija. Oddajo pripravljata in vodita Mojca Delač in Matic Jerman.
32 min • 28. 02. 2015
