Iskanje
Ste vedeli, da vsak dan na našo glavo iz vesolja prileti najmanj en delec vesoljskega prahu, na Zemljo pa v enem dnevu kar šestdeset ton? Da je naše osončje sestavljeno iz prahu in da je Zemlja le velika prašna krogla? Ste vedeli, da na vsake štiri sekunde zapusti Saharo en vagon prahu? In, ne nazadnje, ste se kdaj vprašali, zakaj brišemo prah? Od kod pride in zakaj se dan za dnem nabira na našem pohištvu? V tokratni oddaji Dobro vprašanje prahu ne bomo čistili. Skupaj z vami bomo ugotavljali, zakaj je prah veliko več kot le prah in zakaj nas brez prahu sploh ne bi bilo. Z vami bodo Mojca Delač, Matic Jerman in Peter Močnik!
Od Sahare do Vesolja- znanost o prahu!
Ste vedeli, da vsak dan na našo glavo iz vesolja prileti najmanj en delec vesoljskega prahu, na Zemljo pa 60 ton v enem dnevu? Da je naše osončje sestavljeno iz prahu in da je Zemlja le velika prašna krogla? Ste vedeli, da na vsake štiri sekunde en vagon prahu zapusti Saharo? In ne nazadnje, ste se kdaj vprašali, zakaj brišemo prah? Od kod pride in zakaj se vsak dan in dan za dnem nabira na našem pohištvu!? Na ta vprašanja smo odgovarjali v sobotni poljudno znanstveni oddaji Dobro vprašanje.
Kaj je prah?
Obstaja več pojmovanj prahu. Raziskovanje in definicija prahu je odvisna od velikosti delcev v zraku in od izvora teh delcev. Za strokovnjake, ki raziskujejo zrak v atmosferi in njegovo onesnaženost, je prah prisotnost mikrodelcev v zraku, dr. Paloma Beamer z Univerze v Arizoni raziskuje hišni prah. Prah, ki se usede na pohištvo in na tla in lahko vsebuje zelo različne stvari, odmrlo kožo, zemljo, ki v notranjost prinesemo s čevlji, vlakna z oblačil in celo delce insektov. Vse, kar lahko najdemo na tleh.
Če želite poslušati pogovor z dr. Beamer v celoti in brez prevodov, je dostopen na naslednji povezavi:
Svet se začne pod našimi nogami
Fizik, dr. Griša Močnik je pojasnil, da lahko to, kar vidimo ali zmerimo v zraku v notranjih prostorih, lahko generiramo sami ali pa pride od zunaj. In tudi zunaj so viri prahu različni.
“Lahko gre za grob prah, to je denimo mineralni prah ali pesek, ki se dvigne s tal zaradi človeških aktivnosti, lahko so pa viri tega prahu naravni – saharski pesek lahko prinese čez Mediteransko morje v Južno Evropo. Poleg tega grobega prahu, je tudi fin prah, ki mu rečemo delci, areosoli, ki so pa povezani z emisijami. Če se denimo vozimo z dizelskim avtomobilom, emitiramo veliko saj in te saje se vidi. Lahko tudi ogrevamo hišo z lesom. Vsi ti naravni in človeški viri zunaj, seveda vplivajo tudi na kvaliteto notranjega zraka”.
Izmenjava zunanjega in notranjega zraka je precej učinkovita. Veliki delci prodirajo v prostor nekoliko manj unčikovito kot mali delci, ki jih vdihavamo ali pa se usedejo na površine.
“In ko pobrišemo mizo, je krpa lahko obarvana črno. In to so saje, ki pridejo od zunaj. Lahko jih pa produciramo tudi sami. Če kuhamo ali tudi kaj zažgemo, denimo ko malce popečemo toast, tvorimo delce saj. To je proces, s katerim onesnažujemo notranji zrak. Vsaka človeška aktivnost dviguje prah, ki se je že usedel. Če na sončen dan problečemo posteljo, spravimo v zrak zelo veliko količino muck, koščkov kože, pršic, tako da pospravljanje je pomemben del resuspenzije grobih delcev, velikega prahu. Prah ustvarjamo tudi, kadar vrtamo luknje, dajemo sliko na steno. Poleg očitnega prahu, ki ga za seboj pospravimo, spravimo v zrak tudi zelo fine delce, ki tam ostanejo še nekaj časa. Pri varjenju nastanejo zelo majhni delci, ki so kovinski in zelo slabo vplivajo na naše zdravje. Enako če z brusilnikom obdelujemo kovino”.
Pod našo posteljo se tako lahko nahajajo prašni delci z drugih delov planeta, tudi iz vesolja, toksini iz ozračja, naša odmrla koža ali lasje. Svet se začne pod našimi nogami.
“To je ena izmed zanimivih stvari pri raziskovanju tega malega sveta. Ni treba daleč, saj to kar raziskujemo, pride do nas samih.Za vzorec moramo samo pobrisati mizo.”
Na spodnji povezavi lahko poslušate pogovor z dr. Grišo Močnikom v celoti!
“Če ne bi bilo prahu, ne bi bilo nas”
Saharski peščeni vihar- pogled iz vesolja
foto: Flickr
In zdaj zavijamo v svet vesoljskega prahu. Matic Smrekar iz zavoda Z lahkoto:
“Utrinki, ki jih lahko pogosto opazimo na nebu, niso pravzaprav nič drugega kot drobni prašni delci, ne večji kot drobec mivke, ki stopijo v Zemljino atmosfero. V običajni jasni noči lahko vidimo povprečno do 10 meteorjev na uro. Ta prah, ki pada na Zemljo, je prah, iz katerega smo nastali. Ne sicer neposredno. Najprej so se ti prahci združevali v večje kamenčke, ti v gručo, gruče so se združile in nastala je tako velika kepa kamenja, da se je začela segrevati. Vemo, da radioaktivni elementi z razpadom snov segrevajo. Segrela se je do te mere, da se je stalila. Od tu smo dobili Zemljo kot žarečo kroglo, planet, ki je nastal iz tega materiala, ki še vedno pada na Zemljo. To je pramaterial, iz katerega je nastalo celo osončje.Prah, ki pada na Zemljo, je material, iz katerega je Zemlja sestavljena. Če ne bi bilo tega prahu, ne bi bilo našega osončja, ne bi bilo Zemlje in ne bi bilo nas.”
Ste vedeli, da vsak dan na našo glavo iz vesolja prileti najmanj en delec vesoljskega prahu, na Zemljo pa v enem dnevu kar šestdeset ton? Da je naše osončje sestavljeno iz prahu in da je Zemlja le velika prašna krogla? Ste vedeli, da na vsake štiri sekunde zapusti Saharo en vagon prahu? In, ne nazadnje, ste se kdaj vprašali, zakaj brišemo prah? Od kod pride in zakaj se dan za dnem nabira na našem pohištvu? V tokratni oddaji Dobro vprašanje prahu ne bomo čistili. Skupaj z vami bomo ugotavljali, zakaj je prah veliko več kot le prah in zakaj nas brez prahu sploh ne bi bilo. Z vami bodo Mojca Delač, Matic Jerman in Peter Močnik!
Od Sahare do Vesolja- znanost o prahu!
Ste vedeli, da vsak dan na našo glavo iz vesolja prileti najmanj en delec vesoljskega prahu, na Zemljo pa 60 ton v enem dnevu? Da je naše osončje sestavljeno iz prahu in da je Zemlja le velika prašna krogla? Ste vedeli, da na vsake štiri sekunde en vagon prahu zapusti Saharo? In ne nazadnje, ste se kdaj vprašali, zakaj brišemo prah? Od kod pride in zakaj se vsak dan in dan za dnem nabira na našem pohištvu!? Na ta vprašanja smo odgovarjali v sobotni poljudno znanstveni oddaji Dobro vprašanje.
Kaj je prah?
Obstaja več pojmovanj prahu. Raziskovanje in definicija prahu je odvisna od velikosti delcev v zraku in od izvora teh delcev. Za strokovnjake, ki raziskujejo zrak v atmosferi in njegovo onesnaženost, je prah prisotnost mikrodelcev v zraku, dr. Paloma Beamer z Univerze v Arizoni raziskuje hišni prah. Prah, ki se usede na pohištvo in na tla in lahko vsebuje zelo različne stvari, odmrlo kožo, zemljo, ki v notranjost prinesemo s čevlji, vlakna z oblačil in celo delce insektov. Vse, kar lahko najdemo na tleh.
Če želite poslušati pogovor z dr. Beamer v celoti in brez prevodov, je dostopen na naslednji povezavi:
Svet se začne pod našimi nogami
Fizik, dr. Griša Močnik je pojasnil, da lahko to, kar vidimo ali zmerimo v zraku v notranjih prostorih, lahko generiramo sami ali pa pride od zunaj. In tudi zunaj so viri prahu različni.
“Lahko gre za grob prah, to je denimo mineralni prah ali pesek, ki se dvigne s tal zaradi človeških aktivnosti, lahko so pa viri tega prahu naravni – saharski pesek lahko prinese čez Mediteransko morje v Južno Evropo. Poleg tega grobega prahu, je tudi fin prah, ki mu rečemo delci, areosoli, ki so pa povezani z emisijami. Če se denimo vozimo z dizelskim avtomobilom, emitiramo veliko saj in te saje se vidi. Lahko tudi ogrevamo hišo z lesom. Vsi ti naravni in človeški viri zunaj, seveda vplivajo tudi na kvaliteto notranjega zraka”.
Izmenjava zunanjega in notranjega zraka je precej učinkovita. Veliki delci prodirajo v prostor nekoliko manj unčikovito kot mali delci, ki jih vdihavamo ali pa se usedejo na površine.
“In ko pobrišemo mizo, je krpa lahko obarvana črno. In to so saje, ki pridejo od zunaj. Lahko jih pa produciramo tudi sami. Če kuhamo ali tudi kaj zažgemo, denimo ko malce popečemo toast, tvorimo delce saj. To je proces, s katerim onesnažujemo notranji zrak. Vsaka človeška aktivnost dviguje prah, ki se je že usedel. Če na sončen dan problečemo posteljo, spravimo v zrak zelo veliko količino muck, koščkov kože, pršic, tako da pospravljanje je pomemben del resuspenzije grobih delcev, velikega prahu. Prah ustvarjamo tudi, kadar vrtamo luknje, dajemo sliko na steno. Poleg očitnega prahu, ki ga za seboj pospravimo, spravimo v zrak tudi zelo fine delce, ki tam ostanejo še nekaj časa. Pri varjenju nastanejo zelo majhni delci, ki so kovinski in zelo slabo vplivajo na naše zdravje. Enako če z brusilnikom obdelujemo kovino”.
Pod našo posteljo se tako lahko nahajajo prašni delci z drugih delov planeta, tudi iz vesolja, toksini iz ozračja, naša odmrla koža ali lasje. Svet se začne pod našimi nogami.
“To je ena izmed zanimivih stvari pri raziskovanju tega malega sveta. Ni treba daleč, saj to kar raziskujemo, pride do nas samih.Za vzorec moramo samo pobrisati mizo.”
Na spodnji povezavi lahko poslušate pogovor z dr. Grišo Močnikom v celoti!
“Če ne bi bilo prahu, ne bi bilo nas”
Saharski peščeni vihar- pogled iz vesolja
foto: Flickr
In zdaj zavijamo v svet vesoljskega prahu. Matic Smrekar iz zavoda Z lahkoto:
“Utrinki, ki jih lahko pogosto opazimo na nebu, niso pravzaprav nič drugega kot drobni prašni delci, ne večji kot drobec mivke, ki stopijo v Zemljino atmosfero. V običajni jasni noči lahko vidimo povprečno do 10 meteorjev na uro. Ta prah, ki pada na Zemljo, je prah, iz katerega smo nastali. Ne sicer neposredno. Najprej so se ti prahci združevali v večje kamenčke, ti v gručo, gruče so se združile in nastala je tako velika kepa kamenja, da se je začela segrevati. Vemo, da radioaktivni elementi z razpadom snov segrevajo. Segrela se je do te mere, da se je stalila. Od tu smo dobili Zemljo kot žarečo kroglo, planet, ki je nastal iz tega materiala, ki še vedno pada na Zemljo. To je pramaterial, iz katerega je nastalo celo osončje.Prah, ki pada na Zemljo, je material, iz katerega je Zemlja sestavljena. Če ne bi bilo tega prahu, ne bi bilo našega osončja, ne bi bilo Zemlje in ne bi bilo nas.”
O nabiranju gob z drugošolci iz OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica
2 min • 20. 09. 2017
V zadnji poljudnoznanstveni oddaji s kvizom Dobro vprašanje v tej sezoni se bomo spraševali, zakaj za konec prihranimo najslajše? Je desert ob koncu obroka zgolj zaradi navade in zgodovinskih razlogov ali naši prebavi dejansko ustreza, da z močnim odmerkom sladkorja počakamo do zadnjega? In kako je mogoče, da tudi, ko som že povsem siti, skoraj vedno najdemo še nekaj prostora za dober posladek? Želje po hrani ne posredujejo le hormoni, ampak so pri usmerjanju naših odločitev tudi v širšem smislu nagrade in odrekanja izjemnega pomena. Privoščite si dobro mero razgibanih znanstvenih zgodb - to soboto, ob 11.15, z Mojco Delač in Maticem Jermanom, na 1. programu Radia Slovenija.
33 min • 28. 03. 2015
Pravijo, da so naše okno v svet, da se je dobro prepričati na lastne, a da videz lahko tudi vara. Oči. V oddaji Dobro vprašanje, ki jo pripravljamo skupaj z ekipo Tedna možganov, se bomo zazrli v znanost o - vidu. "Vid je za možgane najpomembnejše čutilo od vseh, kar tretjina naših možganov je namreč namenjena temu, da obdeluje informacije, ki pridejo skozi naš vidni sistem. Vsaki možgani pa vidijo po svoje, tudi glede na izkušnje, ki jih imajo iz preteklosti," je za Dobro vprašanje povedal nevrolog dr. Blaž Koritnik. Kako si ustvarimo ta vidni (prvi) vtis? Kaj nas pri tem lahko zmoti in kako skupinska pripadnost vpliva na to, kako vidimo neko stvar, bomo med drugim pojasnili v oddaji, ki jo tako kot vsako soboto do konca marca začenjamo ob 11.15. Mojci in Maticu se bodo pridružili tudi Lea Koritnik, Hana Hawlina in dr. Simon Brezovar. Po znanstvenem delu pa je seveda na vrsti nagradni kviz, v katerem pridete na vrsto vi. Se vidimo!
37 min • 14. 03. 2015
Ste že bili na kakšni bučni zabavi, na kateri ste kljub različnim šumom in množici pogovorov svojo pozornost usmerili samo na enega? Ali pa med vsemi besedami jasno slišali prav svoje ime? Temu fenomenu znanstveniki pravijo "učinek koktajl zabave". Kaj pa, kadar nas zvok "prelisiči" in slišimo nekaj, česar v resnici ni ali pa naši možgani pretvorijo nerazpoznaven zvok v nekaj, kar so že slišali? Od zvočnih iluzij do zvočnih učinkov - vse to boste lahko slišali v prvem marčevskem Dobrem vprašanju. Ali pa se vam bo samo zdelo? Preverite z Mojco Delač in Maticem Jermanom v soboto ob 11.15!
42 min • 07. 03. 2015
Tokrat vse o tem, zakaj si sveta brez mravelj skoraj ni mogoče predstavljati. Te majhne žuželke, ki so naselile skoraj vsa kopna na Zemlji, po nekaterih ocenah predstavljajo kar petino kopenske živalske biomase. Vpogled v socialno življenje njihovih kolonij nam bodo omogočili Gregor Bračko z ljubljanske Biotehniške fakultete ter tuji strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tropskimi vrstami mravelj. Ugotovili boste, da čeprav so majhne, mnogim nezanimive ali celo v nadlego, pridne mravljice v marsičem prekosijo človeka - in ko je treba, pokažejo tudi svojo moč in so lahko zares "hude". V kvizu se boste ob domiselnih vprašanjih lahko preizkusili to soboto ob 11.15, na Prvem programu Radia Slovenija. Oddajo pripravljata in vodita Mojca Delač in Matic Jerman.
32 min • 28. 02. 2015
