Iskanje
Pogovor z Japonko, ki živi v Ljubljani
Japonka Yuki Kikuchi se je iz rodnega Sendaia pred petimi leti preselila v Ljubljano. Svojim sanjam in želji po študiju zgodovine v Evropi je sledila kljub temu, da je starši pri odločitvi niso podpirali. Vloga ženske v japonski družbi je namreč dokaj tradicionalna.
Yuki Kikuchi trenutno študira in piše doktorat iz balkanske zgodovine. Odločitev za selitev v Slovenijo je sprejela po krajši študentski izmenjavi, ki ji je ponudila dober vpogled v naš izobraževalni sistem. Odkar živi v Ljubljani se sooča s številnimi kulturnimi razlikami – najbolj opazne so razlike v odnosu do žensk.
Za ženske je pri vas res dober sistem, na Japonskem se moramo boriti. Me lahko delamo v službi, ampak po poroki ali ko imamo otroke, večinoma nehamo s službo, ker zmanjka vrtcev, nimamo dobro urejenih porodniških dopustov.
“Zato večinoma nehamo. Pa samo moški služijo denar,” razloži Yuki, ki si želi, da bi se japonski sistem za ženske spremenil. Všeč so ji številne možnosti, ki jih ima pri nas mlada ženska, če si želi ustvariti kariero.
Kljub temu, da zaposleni Japonci večino dneva preživijo na delovnem mestu, se po zaključenem delavniku težko sprostijo.
Ljudje v Ljubljani se ukvarjajo s športom, po službi gredo v naravo. Ljudje v Sendaiu pa samo delajo. Od 9h do 17h delajo, po delu pa gredo domov.
»Slovenija je za Japonce eksotična in majhna država,« pove Japonka. Njeno rojstno mesto ima recimo toliko prebivalcev kot naša država. A to sploh ni slabo – ravno zaradi velikosti naše kokoške je ugotovila, kaj je tisto, kar tu najbolj ceni.
Mir. Ko sem prišla prvič jeseni, v novembru, je bil vikend. Trgovine so bile zaprte, ljudi ni bilo. Študentje gredo domov vsak vikend. To na Japonskem ni možno, zato to je prvi “waaaaaaa”.
Čeprav se še ni odločila, ali bo po končanem študiju živela na Japonskem ali ostala v Sloveniji, ima jasen cilj.
Za Japonce bi, če bom imela priložnost, predavala slovensko zgodovino in kulturo. Pa za Slovence, če lahko povem nekaj o japonski kulturi in zgodovini … in na koncu, če lahko postanem nekakšen most, bom vesela.
Pogovor z Japonko, ki živi v Ljubljani
Japonka Yuki Kikuchi se je iz rodnega Sendaia pred petimi leti preselila v Ljubljano. Svojim sanjam in želji po študiju zgodovine v Evropi je sledila kljub temu, da je starši pri odločitvi niso podpirali. Vloga ženske v japonski družbi je namreč dokaj tradicionalna.
Yuki Kikuchi trenutno študira in piše doktorat iz balkanske zgodovine. Odločitev za selitev v Slovenijo je sprejela po krajši študentski izmenjavi, ki ji je ponudila dober vpogled v naš izobraževalni sistem. Odkar živi v Ljubljani se sooča s številnimi kulturnimi razlikami – najbolj opazne so razlike v odnosu do žensk.
Za ženske je pri vas res dober sistem, na Japonskem se moramo boriti. Me lahko delamo v službi, ampak po poroki ali ko imamo otroke, večinoma nehamo s službo, ker zmanjka vrtcev, nimamo dobro urejenih porodniških dopustov.
“Zato večinoma nehamo. Pa samo moški služijo denar,” razloži Yuki, ki si želi, da bi se japonski sistem za ženske spremenil. Všeč so ji številne možnosti, ki jih ima pri nas mlada ženska, če si želi ustvariti kariero.
Kljub temu, da zaposleni Japonci večino dneva preživijo na delovnem mestu, se po zaključenem delavniku težko sprostijo.
Ljudje v Ljubljani se ukvarjajo s športom, po službi gredo v naravo. Ljudje v Sendaiu pa samo delajo. Od 9h do 17h delajo, po delu pa gredo domov.
»Slovenija je za Japonce eksotična in majhna država,« pove Japonka. Njeno rojstno mesto ima recimo toliko prebivalcev kot naša država. A to sploh ni slabo – ravno zaradi velikosti naše kokoške je ugotovila, kaj je tisto, kar tu najbolj ceni.
Mir. Ko sem prišla prvič jeseni, v novembru, je bil vikend. Trgovine so bile zaprte, ljudi ni bilo. Študentje gredo domov vsak vikend. To na Japonskem ni možno, zato to je prvi “waaaaaaa”.
Čeprav se še ni odločila, ali bo po končanem študiju živela na Japonskem ali ostala v Sloveniji, ima jasen cilj.
Za Japonce bi, če bom imela priložnost, predavala slovensko zgodovino in kulturo. Pa za Slovence, če lahko povem nekaj o japonski kulturi in zgodovini … in na koncu, če lahko postanem nekakšen most, bom vesela.
Joyce Pizarro se je rodila v Trujillu, tretjem najbolj naseljenem mestu v Peruju. Že v otroštvu se je z mamo in sestro preselila v Indijo, se pozneje vrnila na južnoameriško celino, v Peruju je tudi doštudirala na področju komunikologije. Kot novinarka je delala predvsem v Argentini, pa tudi nekaterih okoliških državah, dokler ni v domačem Peruju srečala Slovenca, ki se je odpravil na potovanje okoli sveta. Njuna skupna pot jo je tako v naslednjih letih pripeljala v Slovenijo, kjer zdaj živi že slabih deset let.
10 min • 14. 04. 2026
Novega sogovornika oddaje Drugi pogled smo poiskali v Zgornji Kungoti. Tam že precej let živi Avstralec Trent Whiddon, ki je v Slovenijo prvič prišel pred slabimi 20 leti. Morda vam je njegovo ime znano, saj gre za priznanega avstralskega plesalca in koreografa, ki je nastopal tudi na Broadwayju, v BBC-jevi oddaji Strictly come dancing in na mnogih drugih svetovnih odrih in plesiščih. Razlog, da je že toliko let prebivalec Slovenije, je njegova partnerka, prav tako priznana plesalka Gordana Grandošek Whiddon. Ni pa to edino, kar ga je prepričalo, da se je ustalil v Sloveniji.
9 min • 31. 03. 2026
Rusko mesto Novosibirsk je od Ljubljane oddaljeno približno 5600 kilometrov. Zakaj nas zanima ta razdalja? Ker od tam prihaja sogovornik tokratne oddaje Drugi pogled, čeprav sam pravi, da ga je bolj zaznamovalo in oblikovalo mesto Kazan. Pavel Fedorovski je lani dopolnil 40 let. Vpogled v njegov življenjepis pa je prav osupljiv: dramski igralec, novinar, radijski dídžêj, pivovar, gostinec, računalniški programer, ustanovitelj platforme za podkaste, organizator koncertov, pobudnik protestov proti vojnam in oporečnik. Slovenijo je prvič obiskal leta 2013, leto pozneje se je k nam preselil, kot se zdi, za stalno. Pred mikrofon Drugega pogleda ga je povabil Bojan Leskovec.
12 min • 17. 03. 2026
Tokrat bomo v oddaji Drugi pogled odpotovali dobrih deset tisoč kilometrov proti zahodu - v Mehiko bomo zavili. Od tam namreč prihaja Daniela Barajas Garcia, ki se je zaradi ljubezni preselila v Slovenijo. Tu najbolj pogreša okuse doma, zato je Mehičanka začela objavljati različne tradicionalne recepte mehiških jedi tudi na svojih socialnih omrežjih. Kaj ji je v Sloveniji všeč in kaj še pogreša, pa slišite v oddaji Drugi pogled, ki jo je pripravila Lana Furlan.
8 min • 03. 03. 2026
Danes bomo v oddaji Drugi pogled spoznali Romunko, ki se je že od otroštva veliko selila po Evropi. Iz Romunije se je Ioana Marin pri 7-ih letih preselila v Slovenijo, tu opravila osnovno šolo in se nato preselila v Švico. In kljub temu, da se predstavi kot pol Romunka in pol Švicarka, pove, da ji je od vseh držav, v katerih je živela, najbolj pri srcu Slovenija. Več o tem, kaj ji je v Sloveniji všeč, pa izveste v oddaji Drugi pogled.
7 min • 17. 02. 2026
