Ko je Frančišek, asiški mladenič, s peščico sobratov hodil po sončni Umbriji, je opazil, da je eden izmed njegovih življenjskih tovarišev žalosten. In asiški ubožec mu je svetoval: »Če ne moreš biti vesel, pojdi k spovedi, potem bodi vesel!« Nasvet umbrijskega trubadurja je veliko več kot le povabilo k lepemu obredu, ki očiščuje in pomlaja. Frančišek je namreč prijatelju svetoval, naj sprejme svojo majhnost in tudi uboštvo. Toda to priznanje lastnih meja naj se ne konča z objokovanjem in tarnanjem nad svojo grešnostjo, pač pa naj zaupa, da je Bog dober in usmiljen, da rad odpušča in vsakogar okrepi.

In prav za to gre, za spoznanje, da nas dobri Bog sprejema v naši majhnosti, da nas je kljub naši grešnosti vesel in da nas s svojo milostjo objema kot mati, ki se ljubeče dotakne ranjenega otroka in ga potolaži. Ko se človek zave, koliko mu je odpuščeno, se vzraduje in tudi sam začne prizanesljivo gledati na druge in vso svojo okolico. To je modrost človeške osebe, ki si upa stopiti uboga pred Boga. Zato tudi evangelij blagruje male in revne, ki jim je razkrito, kar je zakrito modrim in razumnim tega sveta. Ti, ki znajo bit ponižni pred neskončno ljubeznijo, postanejo več kot inteligentni in močni, postanejo sveti.

Kajti svetost ne pomeni, da je nekdo nadčlovek, tudi ne pomeni izjemnih darov in kreposti, pač pa to, da človek sprejme: Bog se je naselil v mojem srcu, njegova dobrota in usmiljenje!

Radost, da Bog kljub naši majhnosti prebiva v nas, nam lahko podari nov polet, da potem tudi mi prizanesljivo gledamo na soljudi in opazimo dobro, ki se skriva v njih. Iti k spovedi ali spreobrniti se potemtakem pomeni obrat od zatemnjenosti našega srca k svetlobi, obrat od žalosti k veselju.

To veselje nam pomaga, da smo pozorni na besede in dogodke, ki prinašajo upanje. Ko je radost v našem srcu, opazimo tudi lepoto narave in v njej začutimo darežljivost Stvarnika. Ni nam težko z asiškim trubadurjem zapeti melodije Hvalnice stvarstvu. V obzorju njenega veselja smo tudi mi sposobni nasloviti sonce in veter z imenom brat, luno in svojo zvezdo z vzdevkom sestra. Niso samo negativna čustva nalezljiva, tudi tako veselje se lahko širi med nami.

Edvard Kovač