Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja


Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.


26. 9. 2022

Pravična trgovina

»Pravičnost je zadeva vseh nas,« opozarja kampanja več kot 100 evropskih organizacij, ki Evropsko unijo poziva k sprejemu strožje zakonodaje na področju mednarodne trgovine. Zanjo je namreč še vedno značilno veliko izkoriščanje ljudi in okolja. Evropska komisija je pred meseci predlagala direktivo, ki od velikih podjetij zahteva skrbni pregled svojih dobavnih verig na tem področju, da bi se izognili kršitvam človekovih pravic. Predlog je korak v pravo smer, vendar ima veliko pomanjkljivosti.


19. 9. 2022

Osvajanje ameriškega Zahoda ... od stvarnosti do mita

Zgodovina je področje, o katerem smo običajno prepričani, da vse vemo. Obenem pa je s preteklostjo mogoče izvrstno manipulirati. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar se je pred kratkim vrnil s poti v Oregon, ameriško zvezno državo, ki je bila svojčas eden najbolj prepoznavnih ciljev za množice, ki so do sredine 19. stoletja osvajale zahodne dele severnoameriške celine, kamor so se širile Združene države Amerike. Zanimalo ga je, kako predstave, ki jih je z vesterni utrdil zlasti Hollywood, ustrezajo stvarnosti, ter kako in zakaj so ta vprašanja za ameriško družbo pomembna še danes. Na sporedu je oddaja Eppur Si Muove – In vendar se vrti, v kateri se po Oregonski poti odpravljamo na zahod Združenih držav.


12. 9. 2022

Britanska kraljica: trdni temelj svoje države

Po sedemdesetih letih na prestolu se je prejšnji teden končala življenjska pot kraljice Elizabete II., ki je vladala Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. To je eno od najdaljših vladanj na sploh v zgodovini vsega človeštva, njena država pa je doživela velike spremembe - od zatona britanskega imperija do vstopa in izstopa iz Evropske unije. V času velikih sprememb na vseh področjih je bila kraljica Elizabeta II. trdni temelj svoje države in britanske skupnosti Commonwealth.


5. 9. 2022

Evropsko politično ogledalo ob Blejskem jezeru

Blejski strateški forum z leti postaja ne le vodilni zunanjepolitični dogodek v Sloveniji, pač pa tudi eno najpomembnejših diplomatskih in znanstvenih srečanj v Evropi. Med letošnjimi gosti je bila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je izrazila odločno podporo Ukrajini pri obrambi pred rusko agresijo. Rdeča nit srečanj na Bledu je vključevanje zahodnega Balkana v evropske integracije. Slišali pa smo tudi predloge, da bi na prihodnja srečanja povabili še več gostov iz neevropskih držav, saj razmere zahtevajo vse širše povezave.


29. 8. 2022

Status quo na ukrajinskih bojiščih

Šest mesecev je minilo od izbruha vojne sredi Evrope. 24. februarja so ruske sile napadle Ukrajino in od takrat je bilo v spopadih ubitih več kot 5500 civilistov. Kar tretjina Ukrajincev je morala zapustiti svoje domove. Vojna je Ukrajince združila, orožje, ki ga prejema iz Zahoda, pa je priložnost, da obranijo svojo domovino. Dopisnica Karmen Švegl je bila na jugovzhodu Ukrajine, med Odeso, kjer vlada tesnobni mir, Mikolajevom, po katerem vsak dan padajo ruske rakete ter Hersonóm, od koder ukrajinski vojaki skušajo izriniti nasprotnika. Toda frontna črta se v resnici že dolgo ni premaknila, volje za pogajanja pa tudi ni še na nobeni strani.


22. 8. 2022

Negotova usoda Mednarodne vesoljske postaje odseva spremenjene geopolitične odnose na Zemlji

Ne Amerika ne Rusija se orbitalnemu laboratoriju za zdaj ne moreta odreči, a fokus nove vesoljske tekme se že seli drugam. Mednarodna vesoljska postaja za zdaj, kljub vojni v Ukrajini, ostaja prostor sodelovanja med Združenimi državami in Rusijo. Zasnovana je bila kot simbol konca hladne vojne in nobena stran je že po tehnični plati ne more upravljati brez sodelovanja druge, a njuni viziji prihodnjega raziskovanja kozmosa sta se že razšli. Ob tem ne eni ne drugi ne morejo spregledati visokih ambicij nove vesoljske velesile, Kitajske. Kako se v Zemljini orbiti danes določajo koordinate nove vesoljske tekme, bo v središču tokratne oddaje Eppur si muove.


15. 8. 2022

Načrt za okrevanje in njegov strateški pomen v Italiji

S koncem vlade Maria Draghija in prihajajočimi predčasnimi volitvami Italija končuje obdobje političnega premirja. Poldrugo leto široke koalicije narodne enotnosti je bilo zanjo izredno pomembno, saj ji je uspelo utiriti pomemben projekt reform in vlaganj, ki izhaja iz evropskega projekta NextGenerationEU. Njegov osrednji Mehanizem za okrevanje in odpornost je bil do Italije posebej radodaren, saj je država največja dobitnica nepovratnih sredstev in ugodnih posojil, ki jih predvideva. Mario Draghi je na reforme, povezane z njim, stavil uspeh svoje vlade. Toda delo je v luči septembrskih volitev ostalo na pol poti.


8. 8. 2022

Pametna in zelena mesta

Tri četrtine evropskih prebivalcev živi v mestih. Podnebna preobrazba mest in njihovih prebivalcev je zato ključna za doseganje ciljev zelenega dogovora o zmanjševanju izpustov. Pri tem pa so pomembni primeri dobrih praks kot zgledi za druga mesta. S tem namenom je Evropska komisija začela projekt s skrajšanim imenom »Misija mesta«. Gre za 100 mest, ki sodelujejo v misiji podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Na seznamu so mesta iz vseh 27 držav Evropske unije, tudi tri slovenska, to so Ljubljana, Kranj in Velenje, pa tudi 12 mest iz drugih držav. Ne glede na to, da je – predvsem zaradi velikega problema prometnih politik – vprašljivo, ali bodo ta mesta v nekaj letih zares podnebno nevtralna, pa je projekt vsekakor spodbuda, tudi finančna, v pravo smer razvoja.


1. 8. 2022

Češko predsedovanje EU v znamenju ukrajinske vojne

Češka v drugi polovici tega leta predseduje Svetu Evropske unije. Tako kot Slovenija predseduje drugič po vstopu v Unijo leta 2004. Za geslo si je izbrala besede svojega pokojnega predsednika Vaclava Havla iz njegovega govora ob podelitvi nagrade Karla Velikega v Aachnu leta 1996: Evropa kot naloga – premisliti, obnoviti, okrepiti. Po ruskem napadu na Ukrajino je morala program predsedovanja v celoti oblikovati na novo. Prednostne naloge so zdaj povsem v znamenju razmer v Ukrajini, pa tudi gospodarskih in socialnih posledic vojne za Evropo. Češka zaradi geografske bližine in zgodovinske izkušnje ukrajinsko vojno še posebej občuti. Država, ki je po migrantski krizi leta 2015 ostro zavračala sprejem beguncev iz Sirije in Afganistana, gosti več kot 360 tisoč pribežnikov iz Ukrajine.


25. 7. 2022

Višegrajska skupina pred razpadom?

V preteklih letih je višegrajska skupina pogosto jezila evropske ustanove zaradi svojih drugačnih pogledov na migracije, človekove pravice, vladavino prava in druga pomembna vprašanja. Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška so redno usklajevale svoja stališča, po navadi v nasprotju s pogledi Bruslja in jedrnih članic Unije. Ruski napad na Ukrajino je to spremenil čez noč. Ali višegrajska skupina sploh še obstaja? Več v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti. Avtor je Blaž Ermenc.


18. 7. 2022

Pedofilija v cerkvi

Rimskokatoliška cerkev se s pedofilskimi aferami ukvarja že četrt stoletja, sistemsko šele zadnje desetletje. Uspeh preiskav spolnih zlorab mladoletnih je odvisen od vsaj treh dejavnikov: pritiska javnosti, poguma škofov in sodelovanja državnih institucij. Kako uspešno so se s problemom ukvarjali v Nemčiji in Franciji? Zakaj se v Italiji vsaj na videz ni še nič premaknilo? Nenazadnje: je v Sloveniji kaj drugače?


11. 7. 2022

Amerika, dežela priseljencev

Nobena država na svetu nima take izkušnje s priseljevanjem, kot jo imajo Združene države Amerike. Veljajo za deželo priseljencev, saj so vsi Američani, sami ali njihovi predniki, prišli od drugod, razen staroselcev. Danes je besedna zveza »narod priseljencev« del državne retorike, resda nekoliko značilnejša za demokratske administracije, kajti konservativnim krogom so bliže poskusi omejevanja priseljevanja. Čeprav tega, da so prišleki, ne zanika nihče. Redkeje pa srečamo zavedanje, poznavanje in priznavanje hierarhije med rodovi priseljencev, tako glede rasno-nacionalne in verske pripadnosti kot osebne svobode in premoženjskih razlik. Čeprav so se do danes razlike marsikje zabrisale, so nastale nove, kajti ameriška družba je ena najbolj neenakih. Zato je tudi besedna zveza »narod priseljencev« dobila argumentirane kritike. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar, ki se sistematično loteva izseljenskih tem v Združenih državah Amerike, je za izhodišče razmišljanja uporabil novo knjigo zgodovinarke Roxanne Dunbar – Ortiz »Not A Nation Of Immigrants« (Ne narod priseljencev), ki je lani izšla pri založbi Beacon Press iz Bostona v Massachusettsu. Naslov je besedna igra z naslovom knjige »The Nation of Immigrants«, ki jo je leta 1958 napisal senator John F. Kennedy, in z njo utrdil enega izmed državnih mitov, ki skušajo opredeliti ZDA.


4. 7. 2022

Izrazito širjenje lakote v svetu

Lakota ogroža več kot 800 milijonov ljudi po svetu. Nekatere najrevnejše države, kot sta Eritreja in Somalija, kjer prebivalci že zdaj stradajo, so povsem odvisne od uvoza osnovne prehrane iz Ukrajine in Rusije. Novo prehransko krizo poganjajo podnebne spremembe, visoke cene in vojna, zato Združeni narodi svarijo, da prihaja orkan lakote. Toda hrane je v svetu dovolj, saj proizvedemo več hrane kot kadar koli doslej. O tem, kako vojna v Ukrajini vpliva na prehransko krizo, smo govorili v eni prejšnjih oddaj Eppur si muove, v tokratni – pripravila jo je Sandra Krišelj - pa o grožnji ekstremnega povečanja lakote v svetu in možnih rešitvah.


27. 6. 2022

NATO - snovanje novega strateškega koncepta

Tokratni prelomni vrh Nata bo začrtal smer zavezništva v prihodnjem desetletju. Po ruskem napadu na Ukrajino želi severnoatlantska zveza na novo definirati odnose z Rusijo, zato je napovedala obrambno krepitev vzhodnega krila. Na dnevnem redu je tudi širitev na sever in prvič tudi razmislek o strateškem konceptu do Kitajske.


20. 6. 2022

Kako naša poraba vpliva na staroselska ljudstva v Braziliji, "Gozd je osnova za naš obstoj, njim pa je mar le za denar"

Staroselska ljudstva v Braziliji so pogosto žrtev nezakonitih vdorov v gozdove, v katerih živijo. Njihov namen je prilaščanje in izsekavanje gozda za intenzivno kmetijstvo, največkrat za govedorejo. Izsekavanje gozdov tako poleg velikanske podnebne škode pomeni tudi neposreden poseg v življenjsko okolje staroselskih skupnosti in s tem kršenje njihovih človekovih pravic. Na to med drugim opozarja mlada brazilska okoljska aktivistka Alice Pataxó, ki je pred kratkim obiskala Ljubljano. Okoljske organizacije pa opozarjajo tudi, da smo za izsekavanje gozdov odgovorni tudi mi, najbolj z izbiro hrane, ki jo kupujemo.


13. 6. 2022

Boj za žito

Vojna v Ukrajini je temeljito pretresla že tako šibak svetovni prehranski sistem. Prehranska varnost se je zamajala tudi zaradi covida 19, podnebnih sprememb in energetskega šoka. Izvoz žita in oljnic iz Ukrajine se je skoraj ustavil, izvoz iz Rusije pa je omejen. Državi predstavljata skupaj približno 30 odstotkov svetovne trgovine pšenice, kar zagotavlja osnovno prehrano za več kot 400 milijonov ljudi po svetu. Kako rešiti ukrajinsko letino in dostaviti žito najbolj ranljivim skupinam, ki jim sicer grozi lakota? Kaj storiti, da cene hrane ne bodo nihale ali se še zviševale? Ali hrane na svetu v resnici primanjkuje?


6. 6. 2022

Ali se še lahko izognemo vojni na Tajvanu?

NAPOVED: Ameriški državni sekretar Antony Blinken je ob nedavni stoti obletnici revije Foreign Affers izjavil, da je kljub vojni v Ukrajini največji dolgoročni izziv za mednarodno ureditev Kitajska. Obenem je za Kitajsko poglavitni politični cilj povrnitev suverenosti nad otokom Tajvan. Ali zato v zadnjem obdobju nastajajo nove mednarodne povezave v tihomorskem prostoru, v katere Kitajska ni povabljena? Ali se bliža čas soočenja interesov obeh velesil? Napete odnose v tihomorski regiji je v oddaji Eppur si muove, In vendar se vrti, analiziral Marjan Vešligaj.


30. 5. 2022

Nemška energetska uganka

NAPOVED. Vojna v Ukrajini je pospešila energetski preobrat, ki ga je Nemčija načrtovala postopno, v prihodnjem desetletju. V nekaj več kot dveh tednih je zmanjšala odvisnost od ruske nafte s 35 na 12 odstotkov. Težava je pri plinu, saj ta še vedno obsega več kot polovico celotne plinske oskrbe Nemčije. Vlada pospešeno gradi terminale za utekočinjeni plin in išče nadomestne partnerice. Vse države skupine gospodarsko najrazvitejših G7 naj bi postale popolnoma neodvisne od ruske energije do leta 2030, napoveduje predsedujoči Berlin. Kako je vojna v Ukrajini spremenila nemške energetske načrte, o pospešenih spremembah zakonodaje za hitrejšo zgraditev vetrnih turbin in drugih načrtih Nemčije v tokratni oddaji Eppur si muove. Pripravila jo je berlinska dopisnica Polona Fijavž.


23. 5. 2022

Javni mediji v krempljih oblasti

V današnjem času je svoboda medijev ena najbolj ogroženih vrednot sodobnih družb. Avtoritarni voditelji so prepričani, da so mediji instrument države in oblasti. A kot ugotavlja organizacija Novinarji brez meja, je sovražnost do novinarjev postala stalnica tudi v številnih državah, ki veljajo za demokratične, tudi v Sloveniji.


16. 5. 2022

Eppur si muove - In vendar se vrti

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt