Iskanje
14 min • 08. 12. 2025
14 min • 08. 12. 2025
Ruska agresija na Ukrajino in nekatere ocene evropskih obveščevalnih služb, da bi bila lahko Rusija v naslednjih 3-5-ih letih sposobna napasti tudi katero od članic Unije oziroma zveze NATO, so v tem letu v Evropski uniji sprožile prelomne odločitve na področju obrambe, kot jih po koncu hladne vojne še nismo videli. Evropska sedemindvajseterica je sprejela nove strateške in tudi konkretne načrte za krepitev lastnih obrambnih zmogljivosti, do leta 2030 pa naj bi članice Unije za obrambo namenile do 800 milijard evrov dodatnega denarja.
Ruska agresija na Ukrajino in nekatere ocene evropskih obveščevalnih služb, da bi bila lahko Rusija v naslednjih 3-5-ih letih sposobna napasti tudi katero od članic Unije oziroma zveze NATO, so v tem letu v Evropski uniji sprožile prelomne odločitve na področju obrambe, kot jih po koncu hladne vojne še nismo videli. Evropska sedemindvajseterica je sprejela nove strateške in tudi konkretne načrte za krepitev lastnih obrambnih zmogljivosti, do leta 2030 pa naj bi članice Unije za obrambo namenile do 800 milijard evrov dodatnega denarja.
Podnebna in okoljska kriza zahtevata drugačen odnos do narave in drugačne prakse delovanja. Kako združevati znanja naših prednikov s sodobnimi tehnologijami? Na različnih področjih to počnejo naši tokratni sogovorniki, ki jih povezuje zavedanje, da narava ni le vir za izkoriščanje.
15 min • 19. 01. 2026
Južna Afrika je ena tistih držav, v kateri so neenakosti med največjimi na svetu. Ljudje se ne delijo več po barvi kože, temveč po premoženju, na bogate in revne. Obiskali smo Soweto, revno četrt na obronku Johannesburga, kamor se je zaradi apartheida preselilo več milijonov temnopoltih prebivalcev. Nasilje, ropi in posilstva so tam del vsakdanjika. Kriminal se izplača, plen se deli. Politiki so ugrabili državo in si žepe napolnili z ukradenim denarjem. Kam izginjajo zlato in diamanti, ki jih še vedno izkopavajo na skrajnem jugu Afrike? Država propada. Afriški narodni kongres, ki je z Nelsonom Mandelo vodil boj proti nadvladi belopoltih naseljencev, se je izrodil. Zapuščajo ga člani, ki ustanavljajo nove stranke, na skrajnem levem in desnem polu. Slišati je pozive k nacionalizaciji zemlje, ki jo obdelujejo belopolti kmeti, tudi k napadom nanje in celo k umorom. S tako imenovanimi vaškimi stražami smo se odpravili na podeželje, daleč od mest, daleč od ljudi. Med njivami in neskončnimi travniki, sloni in impalami živijo kmetje, ki so prepuščeni samim sebi. So žrtve nasilja in izživljanja tolp. Zanesejo se na pomoč prostovoljcev in, če si lahko privoščijo, tudi zasebnih varnostnih podjetij. Ta vse pogosteje prevzemajo vlogo policije. Številni, ki so se borili za svobodo, so ostali praznih rok. Sanje o enakopravni in napredni Južni Afriki so se razblinile.
18 min • 12. 01. 2026
S starim letom se je iztekel dveletni mandat Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov, po letih 1998 in 1999 drugi, odkar imamo samostojno državo. Ob tem je Slovenija tokrat Svetu predsedovala dvakrat, septembra 2024 in decembra 2025, in se tako od Varnostnega sveta poslovila s tempom brez popuščanja do konca in v soju žarometov. Hkrati je bil ta mandat časovno umeščen v prelomno, izjemno hitro spreminjajoče se politično-strateško okolje sodobnega sveta na eni strani ter oslabljen vpliv svetovne organizacije na drugi. Kakšna načela je Slovenija zagovarjala, kako uspešna je bila pri tem in kakšen vtis pušča za sabo, pa je zanimalo našega dopisnika iz Združenih držav. Andrej Stopar je decembra obiskal New York in v Palači narodov poiskal odgovore na omenjena vprašanja.
15 min • 05. 01. 2026
Na današnji dan pred 30-imi leti je v Bosni in Hercegovini zavladal mir. V Parizu so dan pred tem voditelji narodov iz Bosne in Hercegovine podpisali Daytonski mirovni sporazum. Ploskali so jim takratni ameriški predsednik Bill Clinton in evropski voditelji. Če je takrat sporazum razrušeni državi prinesel mir in obnovo, je po 30-ih letih napočil čas za nov razmislek o njem. Umik Milorada Dodika s položaja predsednika Republike Srbske je pomemben, a nezadosten korak v smeri, ki bi državo hitreje približala Bruslju. Kako razmišljajo mladi Hrvati, Srbi in Bošnjaki? Na kaj opozarja stroka? Kakšne so plače poslancev, s koliko denarja mora preživeti štiričlanska družina? Sarajevo in Banjaluko je obiskala naša balkanska dopisnica Saša Banjanac Lubej.
13 min • 15. 12. 2025
Združene države, Velika Britanija in Evropska unija so konec oktobra prvič hkrati udarile po osrednjih stebrih ruske energetike. Sankcije na Rosneft, Lukoil in njihove hčerinske družbe naj bi zmanjšale prihodke Kremlja, omejile dostop do financiranja in ustvarile pritisk za neposredna pogajanja z Ukrajino o koncu vojne. Vendar ali imajo nove sankcije na najbolj sankcionirano državo na svetu sploh še odločilni vpliv pritiska in kako se skupaj z novimi energetskimi tokovi izrisuje nov geopolitični zemljevid razmerja svetovnih sil? O tem razmišljajo sogovorniki iz Rusije, ki pojasnjujejo, da so bile najučinkovitejše prav prve sankcije, po katerih je Moskva preusmerila naftne tokove na vzhod – proti Indiji, Kitajski in Turčiji, ki postaja glavno vozlišče sivega trga energentov. Globalne verige, lastništva tankerjev in trg derivatov so se že preoblikovali do te mere, da Zahod sankcionira model, kot pojasnjujejo sogovorniki, ki danes ne obstaja več. Oddajo je pripravila dopisnica iz Moskve Helena Ponudič.
16 min • 24. 11. 2025
