Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja


Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.


27. 6. 2022

NATO - snovanje novega strateškega koncepta

Tokratni prelomni vrh Nata bo začrtal smer zavezništva v prihodnjem desetletju. Po ruskem napadu na Ukrajino želi severnoatlantska zveza na novo definirati odnose z Rusijo, zato je napovedala obrambno krepitev vzhodnega krila. Na dnevnem redu je tudi širitev na sever in prvič tudi razmislek o strateškem konceptu do Kitajske.


20. 6. 2022

Eppur si muove: Kako naša poraba vpliva na staroselska ljudstva v Braziliji, "Gozd je osnova za naš obstoj, njim pa je mar le za denar"

Staroselska ljudstva v Braziliji so pogosto žrtev nezakonitih vdorov v gozdove, v katerih živijo. Njihov namen je prilaščanje in izsekavanje gozda za intenzivno kmetijstvo, največkrat za govedorejo. Izsekavanje gozdov tako poleg velikanske podnebne škode pomeni tudi neposreden poseg v življenjsko okolje staroselskih skupnosti in s tem kršenje njihovih človekovih pravic. Na to med drugim opozarja mlada brazilska okoljska aktivistka Alice Pataxó, ki je pred kratkim obiskala Ljubljano. Okoljske organizacije pa opozarjajo tudi, da smo za izsekavanje gozdov odgovorni tudi mi, najbolj z izbiro hrane, ki jo kupujemo.


13. 6. 2022

Boj za žito

Vojna v Ukrajini je temeljito pretresla že tako šibak svetovni prehranski sistem. Prehranska varnost se je zamajala tudi zaradi covida 19, podnebnih sprememb in energetskega šoka. Izvoz žita in oljnic iz Ukrajine se je skoraj ustavil, izvoz iz Rusije pa je omejen. Državi predstavljata skupaj približno 30 odstotkov svetovne trgovine pšenice, kar zagotavlja osnovno prehrano za več kot 400 milijonov ljudi po svetu. Kako rešiti ukrajinsko letino in dostaviti žito najbolj ranljivim skupinam, ki jim sicer grozi lakota? Kaj storiti, da cene hrane ne bodo nihale ali se še zviševale? Ali hrane na svetu v resnici primanjkuje?


6. 6. 2022

Ali se še lahko izognemo vojni na Tajvanu?

NAPOVED: Ameriški državni sekretar Antony Blinken je ob nedavni stoti obletnici revije Foreign Affers izjavil, da je kljub vojni v Ukrajini največji dolgoročni izziv za mednarodno ureditev Kitajska. Obenem je za Kitajsko poglavitni politični cilj povrnitev suverenosti nad otokom Tajvan. Ali zato v zadnjem obdobju nastajajo nove mednarodne povezave v tihomorskem prostoru, v katere Kitajska ni povabljena? Ali se bliža čas soočenja interesov obeh velesil? Napete odnose v tihomorski regiji je v oddaji Eppur si muove, In vendar se vrti, analiziral Marjan Vešligaj.


30. 5. 2022

Nemška energetska uganka

NAPOVED. Vojna v Ukrajini je pospešila energetski preobrat, ki ga je Nemčija načrtovala postopno, v prihodnjem desetletju. V nekaj več kot dveh tednih je zmanjšala odvisnost od ruske nafte s 35 na 12 odstotkov. Težava je pri plinu, saj ta še vedno obsega več kot polovico celotne plinske oskrbe Nemčije. Vlada pospešeno gradi terminale za utekočinjeni plin in išče nadomestne partnerice. Vse države skupine gospodarsko najrazvitejših G7 naj bi postale popolnoma neodvisne od ruske energije do leta 2030, napoveduje predsedujoči Berlin. Kako je vojna v Ukrajini spremenila nemške energetske načrte, o pospešenih spremembah zakonodaje za hitrejšo zgraditev vetrnih turbin in drugih načrtih Nemčije v tokratni oddaji Eppur si muove. Pripravila jo je berlinska dopisnica Polona Fijavž.


23. 5. 2022

Javni mediji v krempljih oblasti

V današnjem času je svoboda medijev ena najbolj ogroženih vrednot sodobnih družb. Avtoritarni voditelji so prepričani, da so mediji instrument države in oblasti. A kot ugotavlja organizacija Novinarji brez meja, je sovražnost do novinarjev postala stalnica tudi v številnih državah, ki veljajo za demokratične, tudi v Sloveniji.


16. 5. 2022

Eppur si muove - In vendar se vrti

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.


9. 5. 2022

Baltik v primežu ruske grožnje

V baltskih državah so na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, opozarjali že od razpada Sovjetske zveze. Od leta 2014, ko je Rusija zavzela Krim, so bili še toliko bolj glasni. Tudi zato jih na neki način ruski napad na Ukrajino ni presenetil. Kot članice Nata so trdno prepričane o svoji varnosti, a negotovost med ljudmi ostaja. Kako vojna v Ukrajini vpliva na družbo v Estoniji, Latviji in Litvi, je v oddaji Eppur si muove preverjal Gašper Andrinek.


2. 5. 2022

Hrvaški turizem med pandemijo in ukrajinsko vojno

Turistični sektor je bil eden izmed tistih, ki se je moral zadnji dve pandemijski leti skoraj čez noč prilagajati novim pogojem poslovanja. Zdaj, ko se pandemija počasi poslavlja, se je pojavila nova negotovost, vojna v Ukrajini. Tudi pri naših južnih sosedih, na Hrvaškem - ki je že tradicionalno prvi izbor slovenskih turistov – so se z rusko ofenzivo na Ukrajino rezervacije za počitnice skoraj zaustavile. Kljub temu pa so velikonočni prazniki pokazali, da so ljudje željni potovanj in da bi se Hrvaška letos lahko približala rekordnim turističnim rezultatom iz leta 2019. Kakšni so načrti hrvaških turističnih delavcev za letošnje poletje in kaj pomeni podražitev energentov za cene, ki nas bodo letos pričakale na morju?


25. 4. 2022

Macronova Francija na svetovni politični šahovnici

Francija je s prihodom Emmanuela Macrona v visoko politiko postala notranjepolitično povsem drugačna. Kako pa je v teh petih letih sooblikovala Evropsko unijo, kako se je pozicionirala v svetu, kako v čezatlantskem odnosu in kako v odnosu do drugih globalnih velesil?


18. 4. 2022

Ženska, 21. stoletje in ameriške sanje

Po tem, ko je novembra 2016 Donald Trump premagal Hillary Clinton in Američani tako niso izvolili svoje prve predsednice, so Združene države Amerike štiri leta pozneje, z volitvami novembra 2020, dobile prvo podpredsednico. Kamala Harris je obenem prva temnopolta ženska na tem visokem položaju. Po tem, ko so v administraciji predsednika Joeja Bidna – sam je šele drugi katolik v Beli hiši v 254-letni ameriški zgodovini –, prvič na izpostavljene položaje imenovali kar nekaj žensk oz. pripadnic in pripadnikov manjšin, je letos na vrsto prišlo tudi vrhovno sodišče ZDA. 8. aprila je bila kot prva temnopolta vrhovna sodnica ZDA svečano potrjena Ketanji Brown Jackson. Združene države uradno utripajo v skladu z ustavo, katere preambula je bila pisana v duhu Deklaracije o neodvisnosti ZDA, ki se je je v svojem govoru dotaknila tudi nova vrhovna sodnica. »Za samoumevne imamo resnice, da so bili vsi ljudje ustvarjeni kot enaki, obdarjeni s strani svojega Stvarnika z določenimi neodtujljivimi Pravicami, med katerimi so Življenje, Svoboda in stremljenje k Sreči.« (Iz Deklaracije o neodvisnosti, 4. julij 1776) »Mi, Ljudstvo Združenih držav, z namenom oblikovati popolnejšo Zvezo, uveljaviti Pravico, zagotoviti Mir doma, skrbeti za skupno Obrambo, si prizadevati za splošno Blagostanje in zajamčiti blagoslove Svobode zase in za naše potomce, sprejemamo in uveljavljamo to Ustavo Združenih držav Amerike.« (Preambula k ustavi ZDA, poletje 1787) Če vse to drži, zakaj je Ketanji Brown Jackson prva temnopolta vrhovna sodnica v ameriški zgodovini? Zakaj je Kamala Harris prva podpredsednica? Zakaj je Cynt Marshall prva temnopolta direktorica kluba v ameriški Nacionalni košarkarski zvezi NBA? Pot žensk, ne le do uspešne in vidne profesionalne kariere, ampak že do enakopravnega položaja v družbi, je dolga, težka – in ni končana. Če je bilo 20. stoletje med drugim tudi stoletje ženske emancipacije, se v 21. stoletju soočamo s konservativno revolucijo in njeno apoteozo tradicionalnih družbenih vlog. Zgodovina nudi veliko primerov zanikanja dosežkov posameznih obdobij in korakov nazaj. Za številne lahko zgolj slutimo, kajti viri molčijo. A ljudje se spreminjamo in primer ženskega uspeha v konservativnem okolju lahko ponudi Američanka slovenskega rodu. V tradicionalni slovenski skupnosti v Chicagu rojena Janice Zabukovec Davis je vrhunska pravnica in vplivna poslovna ženska v Dallasu v Teksasu.


11. 4. 2022

BIH - še vedno strah pred vojno

30 let je minilo od začetka vojne v Bosni in Hercegovini, ki je zahtevala več kot 100 tisoč življenj. Ruski napad na Ukrajino je pri marsikomu vzbudil strah in ga spomnil na temno obdobje države, ki je ostala razdeljena vse do danes. Kriza od konca spopadov še nikoli ni bila večja kot danes, je prepričan visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt, krivca pa vidi predvsem v voditelju Republike srbske Miloradu Dodiku. Ta želi nekatere pristojnosti, tudi glede vojske in pravosodja, vrniti na raven entitete, s tem pa, tako visoki predstavnik, ogroža mir, stabilnost in celovitost države. Vendar Dodik, ki ima tesnega zaveznika v Rusiji in Schmidta ne priznava, trdi, da si jemljejo le tisto, kar jim po daytonskem sporazumu pripada. Evropska unija okleva s sankcijami, hkrati v Bosni in Hercegovini namešča dodatne vojake ter sporoča, da hitre poti v povezavo brez izpolnjenih pogojev ni. Oktobra bi morale v državi potekati volitve, a se ne morejo dogovoriti o novem volilnem zakonu, s katerim bi izpolnili sodbe evropskega sodišča za človekove pravice in bi zagotavljal enakovredno zastopanost vseh treh konstitutivnih narodov in manjšin. Medtem ko so politiki vseh narodnosti zaposleni sami s seboj ter z medsebojnim obtoževanjem in nacionalizmom, jim prebivalci obračajo hrbet in zapuščajo državo. O tem v oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil beograjski dopisnik Boštjan Anžin.


4. 4. 2022

V čigave roke ključi Elizejske palače?

Pet let po prelomnih volitvah se Emmanuel Macron odpravlja po zaupnico na predsedniške volitve. V konkurenci sedmih protikandidatov in štirih protikandidatk bo skušal obdržati ključe Elizejske palače. Kako se je v času mandata mladega predsednika spremenila francoska politična podoba, zakaj se republikanci in socialisti še niso pobrali po porazu in o razcvetu skrajne desnice.


28. 3. 2022

Madžarska pred parlamentarnimi volitvami

Na tokratnih madžarskih parlamentarnih volitvah zmaga vladajoče stranke Fidesz prvič po mnogih letih ni samoumevna. Po javnomnenjskih raziskavah ji tesno sledi združena opozicija, v katero se je povezalo več političnih strank, tako z leve kot desne strani. V predvolilni kampanji je med glavnimi temami vojna v sosednji Ukrajini in tesni odnosi premiera Orbana z ruskim predsednikom Putinom.


21. 3. 2022

Avstrijska zelena politika

Dobava plina iz Rusije in višanje cen energentov skrbi tudi avstrijsko gospodarstvo. Vlada si prizadeva za neodvisnost Evrope od ruskega plina, nafte in zalog premoga. V Avstriji okoli 70 odstotkov električne energije proizvedejo iz obnovljivih virov energije, kot so vetrna energija, biomasa in sončna energija, preostanek pa iz fosilnih goriv. Avstrijski parlament je nedavno sprejel zakon za t.i. zeleni prehod, ki bo omogočil, da bo Avstrija do leta 2030 za prehod na 100 odstotno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov namenila milijardo evrov. Avstrijci tako še naprej nasprotujejo gradnji jedrskih elektrarn.


14. 3. 2022

Milijoni Ukrajincev na begu

Vojna v Ukrajini bi lahko povzročila najhujšo begunsko krizo v Evropi v 21. stoletju. V le dveh tednih od začetka ruske invazije je iz Ukrajine zbežalo več kot dva milijona ljudi, večinoma ženske z otroki. Evropska unija se je prvič doslej odzvala hitro, enotno in solidarno ter sprožila 20 let star mehanizem za začasno zaščito beguncev. A verjetno bodo potrebovali dolgotrajnejšo pomoč. Posebno tveganje pa so številni otroci brez spremstva, ki so lahka tarča trgovine z belim blagom. Več v oddaji Eppur si muove, ki je namenjena reševanju ukrajinske begunske krize. Pripravila jo je Sandra Krišelj z dopisniki Polono Fijavž, Boštjanom Anžinom in Igorjem Juričem.


7. 3. 2022

Svetovno gospodarstvo v šoku, kakršnega ne pomni, Rusko-ukrajinska kriza premešala karte

Zaradi rusko-ukrajinske vojne smo priča nenavadnim spremembam na svetovnih trgih. Danes cen energentov, hrane in surovin ne moremo predvideti. Se bo ravnovesje vzpostavilo šele, ko bosta v svetu nastala dva popolnoma ločena sistema? Na kaj moramo biti najbolj pripravljeni? Več v zunanjepolitični oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil Marjan Vešligaj.


28. 2. 2022

Gozdovi

Gozdovi so dom večini kopenskih živalskih in rastlinskih vrst. Človeku dajejo les, gorivo – in predvsem kisik - in skladiščijo velike zaloge ogljika. Gozdovi so nujni za naše preživetje, vendar hitro izginjajo. Premalo pa se zavedamo, da smo za krčenje gozdov, tudi ko se to dogaja daleč stran od nas, odgovorni vsi mi z našim načinom življenja.


21. 2. 2022

»Niti za palec!«

O širjenju zavezništva Nato po koncu hladne vojne je mogoče razmišljati na več načinov. Iz Moskve prihajajo užaljene trditve, da Zahod ni izpolnil obljube, dane še sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorbačovu, namreč da se Nato ne bo spogledoval z nekdanjimi sovjetskimi sateliti, še posebno pa ne z osamosvojenimi, nekoč sovjetskimi republikami. V Washingtonu nič manj odločno ne zanikajo tovrstnih zagotovil. Strokovnjaki za geopolitiko, varnostna vprašanja in mednarodne odnose razpravljajo o zmagi liberalne nad realistično doktrino meddržavnih odnosov po hladni vojni, ki je omogočila tudi upoštevanje interesov manjših držav. V skladu z liberalno doktrino skupni imenovalec meddržavnega povezovanja namreč niso bili več velikost, vojaška moč države in politika zadrževanja, ampak skupne vrednote in načela. V Srednji in Vzhodni Evropi, prav v teh »manjših državah«, pa smo prešli ves diapazon prepričanj, od želje po članstvu v zahodnih povezavah – zlasti v Evropski uniji in v Natu – do skepse, nezaupanja do njih in celo nasprotovanja. A v izhodišču vsega tega stoji vprašanje: kaj so se po koncu hladne vojne glede vključevanja v mednarodne povezave na novo nastalih in osvobojenih držav v Evropi dogovarjali veliki? Kaj je Zahod obljubil opešani Sovjetski zvezi in nato njeni naslednici Rusiji – in česa ne? Obljuba o neširjenju Nata namreč dobiva skoraj mitološke razsežnosti. Ko pa v mednarodnih odnosih pridemo do mitov, neizbežno zaidemo v težave. Niz ukrajinskih kriz v zadnjih dveh desetletjih je zgovoren dokaz.


14. 2. 2022

Ulična politična retorika

Plemeniti jazbec, herojski zajec, orel, veverica, trobentica in nilski konj. Ni govor o kakšni basni ali pravljici, temveč so to vzdevki, s katerimi se obkladajo vodilni hrvaški politiki. Pobudnik skoraj ulične retorike v javnem govoru je predsednik države Zoran Milanović, drugi politiki mu seveda ne smejo ostati dolžni. Posledica vsega je, da je hrvaška javnost že mesece talka zelo osebnih besednih dvobojev med tistimi, ki vodijo državo. Kakšen je cilj takšne komunikacije? Je to dobro za demokratičnost družbe ali pa to vodi v še večje nezaupanje v državne ustanove, v čemer je Hrvaška že tako pri dnu držav Evropske unije?


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt