Evropska unija želi z evropsko kohezijsko politiko odpraviti razvojni zaostanek posameznih regij. V tem smislu dobrodošlo dopolnjuje nacionalne politike, ki pogosto pozabijo na odmaknjene in razvojno podhranjene kotičke v lastnih državah. Projekte razpisujejo ministrstva, občine, podjetja in zavodi. Za uspešno črpanje, ki je z vidika priprave in oddaje dokumentacije precej zapleteno, pa krovno skrbi Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V finančni perspektivi, ki poteka od 2014 in se konča konec 2020, je Slovenija doslej iz Bruslja počrpala le petino razpoložljivih sredstev. To je zaskrbljujoč trend. Bomo tokrat Bruslju pustili sredstva, ki bi nam sicer lahko pripadala za različne vsebine? Več o tem Maja Derčar.
Slovenija počrpala le petino razpoložljivih kohezijskih sredstev
Evropska unija želi z evropsko kohezijsko politiko odpraviti razvojni zaostanek posameznih regij. V tem smislu dobrodošlo dopolnjuje nacionalne politike, ki pogosto pozabijo na odmaknjene in razvojno podhranjene kotičke v lastnih državah. Projekte razpisujejo ministrstva, občine, podjetja in zavodi. Za uspešno črpanje, ki je z vidika priprave in oddaje dokumentacije precej zapleteno, pa krovno skrbi Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V finančni perspektivi, ki poteka od 2014 in se konča konec 2020, je Slovenija doslej iz Bruslja počrpala le petino razpoložljivih sredstev. To je zaskrbljujoč trend. Bomo tokrat Bruslju pustili sredstva, ki bi nam sicer lahko pripadala za različne vsebine?
