Evropski program Erasmus + ne vključuje le študentskih izmenjav, temveč mobilnost po vsej šolski vertikali in tudi na področju mladinskega dela.
Evropski program Erasmus+ ne vključuje le študentskih izmenjav, temveč mobilnost po vsej šolski vertikali in tudi na področju mladinskega dela
“Moje ime je Dylan Khoury, v Ljubljano sem prišel iz Francije, da bi študiral na Ekonomski fakulteti. Sem študent magistrskega študija bančništva in finančnega managementa. V Parizu študiram korporativne finance na zasebni poslovni fakulteti Eskar. Najboljše tu je lokacija – veliko in poceni lahko potuješ, vse je blizu, tudi življenje je poceni, za študente je tu super. V Franciji imamo na faksu veliko prakse, tu pa je veliko teorije in je zato kar težko. Nekaj časa namenim učenju, se pa tudi veliko zabavam – vsak torek in četrtek imamo Erasmusove večere, na What’s upu imamo skupine za različne dejavnosti – nogomet, pohode, karaoke … Veliko hodim ven, spoznal sem veliko tujih študentov, tudi nekaj Slovencev. Res uživam življenje v Ljubljani z Erasmusom.”
“Sem Eleonora Marini, Erasmusova študentka iz Trsta v Italiji, študentka farmacije. Ljubljano sem izbrala zato, ker je vaša država majhna, lepa, všeč so mi vaš življenjski slog, kultura, zgodovina in narava. Nisem se še veliko zabavala. V treh mesecih enkrat. Tu sem namreč zaradi magistrske naloge in študija, ne zaradi zabave. Študij v Ljubljani sem izbrala zato, ker je drugačen od italijanskega. Slišala sem, da so študenti farmacije ves čas v stiku s podjetji in opravljajo pripravništva, tako da imajo na koncu tako izobrazbo kot delovne izkušnje. Pri nas tega ni. Tukaj je poudarek tudi na tehnoloških stvareh, sama na primer študiram farmakokinetiko, ki pri nas na fakultetah še ni dobro razvita. Slovenijo sem izbrala tudi zato, ker znajo ljudje govoriti angleško, zato se na primer nisem odločila za Španijo. Na takšni izmenjavi spoznaš ljudi z vseh koncev sveta, kar ti odpre številne možnosti, ampak kar je najpomembnejše, pomaga tebi kot posamezniku – osamosvojiš se, osebnostno zrasteš.”
Pred 30 leti se je začelo z izmenjavami študentov, danes pa program Erasmus+ vključuje številne oblike izmenjav, usposabljanja in mladinskega dela po vsej vertikali – od vrtcev do odraslih, ki delajo v izobraževanju ali v mladinskih organizacijah. Erasmus+ sicer delimo na več področji – na izbraževanje in usposabljanje; na področje mladine, področje športa in program Jeana Monneta. Najobsežnejše in najbolj znano je področje šolstva. Poleg študentov, ki v tujino odhajajo na študij ali uspodabljanje, pa v programu Erasmus+ sodelujejo tudi mlajši šolarji, ki lahko v tujini opravljajo prakso ali pa so prek šole vključeni v kakšen evropski tematski projekt.
Poleg dveh tujih študentov spoznajte še Žigo Sanda, absolventa magistrskega študija Ekologije in biodiverzitete na Biotehniški fakulteti, ki je bil na študijski izmenjavi v Amsterdamu, zdaj pa je na praksi na Irskem, dijake Gimnazije Celje-Center, programa predšolska vzgoja, ki so opravljali tritedensko prakso na Malti, Irskem in Portugalskem, govorili pa smo tudi z dijaki Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana, ki prav ta teden gostijo vrstnike iz Švedske, Francije, Grčije in Turčije, pred kratkim pa so bili sami v Franciji. S srečanjem v Ljubljani se končuje njihov večletni projekt Simul’ONU – Model United Nations.
“Izkušnja z Erasmusom me je prisilila, da sem šel iz cone udobja,” je povedal Žiga Sanda, hkrati si je zaželel še več izkušenj iz tujine. Spoznavanje drugih držav, življenja v njih in izobraževalnih sistemov; nova poznanstva in znanja; predvsem pa izkušnje mladih za vse življenje – največkrat pozitivne, gotovo kdaj tudi kakšna slaba. Vse to in še več je Erasmus+. A za predstavnike šol in fakultet, ki se prijavljajo na razpise, ki iščejo partnerske šole, za nacionalni agenciji, ki bdita nad tem področjem pri nas, pa je zgodba seveda drugačna. O tem v četrtek.
