Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živeti v Evropski uniji: predstavljamo prednosti in slabosti, osebne in podjetniške izkušnje in pričakovanja, skozi zgodbe, analize in perspektive.
VKot pravi Paul Butcher, politični analitik bruseljskega mislišča oz. “think tanka” EPC, European Policy Center – Centra evropskih politik, je zanimivo, da po petnajstih letih še vedno govorimo o starih in novih članicah Unije. Seveda razlike in delitve obstajajo, a ima vtis, da se s tem nekoliko pretirava. Izziv je zahteven, odgovor pa kompleksen. Povsem enostavno je, ko gre za pogodbe – po pogodbah so vse članice enakopravne. Paul Butcher tudi meni, da je ta delitev med starimi in novimi, med zahodom in vzhodom, že bolj ali manj zbledela na najvišji politični ravni, na ravni voditeljev držav oziroma vlad. Ne pa med ljudmi, v javnosti. Več v prispevku Erike Štular.
15 let po zadnji veliki širitvi Evropske unije se v zvezi še vedno čutijo delitve. Predvsem na stare, zahodne in nove, vzhodne članice. Ob begunski krizi je delitev, za katero so si do takrat vsi prizadevali, da bi jo presegli, znova postala bolj aktualna. Višegrajska četverica se od takrat vse bolj odmika od jedra Evropske unije in ne skriva, da si želi več pristojnosti nacionalnih držav. Nemčija in Francija po drugi strani glavne smernice evropske politike najprej dorečeta med seboj, nato jih predstavita ostalim, kar gre v nos tudi drugim državam. Mnogi pa so prepričani, da je za nove razdore med evropskimi članicami kriva predvsem politika Nemčije v zadnjih letih.
V rubriki EU in mi nadaljujemo sprehod po evropskih institucijah. Avtor prispevka Matjaž Trošt poudarja, da je zmotno prepričanje, da državljani ne moremo vplivati na delovanje EU. Res je učinek manj viden in celotna struktura vplivanja bistveno bolj zapletena, da bi jo lahko takoj zaznali, a vendarle odločitve v evropski prestolnici sprejemajo ljudje, ki smo jih tja izvolili neposredno ali so bili na podlagi volitev izbrani posredno.
Dober ducat institucij poganja delovanje Evropske unije. V tem času še posebej v ospredje sili ena, edina neposredno izvoljena, tista, ki ima zakonodajne, nadzorne in proračunske pristojnosti. Govor je o Evropskem parlamentu, katerega poslanke in poslance bomo volili konec prihodnjega tedna.
Evropska unija želi z evropsko kohezijsko politiko odpraviti razvojni zaostanek posameznih regij. V tem smislu dobrodošlo dopolnjuje nacionalne politike, ki pogosto pozabijo na odmaknjene in razvojno podhranjene kotičke v lastnih državah. Projekte razpisujejo ministrstva, občine, podjetja in zavodi. Za uspešno črpanje, ki je z vidika priprave in oddaje dokumentacije precej zapleteno, pa krovno skrbi Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V finančni perspektivi, ki poteka od 2014 in se konča konec 2020, je Slovenija doslej iz Bruslja počrpala le petino razpoložljivih sredstev. To je zaskrbljujoč trend. Bomo tokrat Bruslju pustili sredstva, ki bi nam sicer lahko pripadala za različne vsebine? Več o tem Maja Derčar.
Kako Evropska unija oblikuje naša življenja in okolje, v katerem živimo? To se sprašujemo v oddajah EU in mi, ki jih ob torkih obarvamo s konkretnimi primeri, ob četrtkih pa iščemo razlage in naslavljamo določene težave. Ta teden sta se kolega Marko Škrlj in Maja Derčar poglobila v črpanje kohezijskih sredstev. Brez njih bi bila Slovenija revnejša za več kot 3 milijarde 300 milijonov evrov. Toliko namreč znaša razlika med vsoto, ki jo Slovenija vplača v proračun EU in denarjem, ki ga iz njega dobi. Med kraji, ki se lahko pohvalijo z uspešnim črpanjem evropskih sredstev, je primer dobre prakse Kočevje. Tam v sodelovanju z občinama Sodražica in Ribnica gradijo skupni vodovod, imenovan SORIKO, ki je brez DDV vreden kar 25,3 milijonov evrov. Tudi kočevska občina sama je pridobila kar nekaj evropskega denarja, nezanemarljiv je tudi izplen, do katerega je prišla tamkajšnja Ljudska univerza.
Šengenska meja predpostavlja okrepljen nadzor tako nad državljani kot nedržavljani Evropske unije, kadar tio vstopajo ali izstopajo iz tega območja ali iz EU. Razlog za poostren nadzor je niz terorističnih napadov v Franciji, Belgiji in Nemčiji, prav tako nerazrešeno vprašanje nadzora migrantskih tokov v EU. Zaradi slednjega več držav, tudi Avstrija na meji s Slovenijo, že nekaj časa uveljavlja začasen mejni nadzor na notranji meji v schengenskem območju. Bo začasnost nadzora postala stalna, saj razlogi, zaradi katerih so nadzor vzpostavili, še naprej obstajajo.
Živeti v Evropski uniji: predstavljamo prednosti in slabosti, osebne in podjetniške izkušnje in pričakovanja, skozi zgodbe, analize in perspektive.
Notranji trg Unije je območje blaginje in svobode, ki Evropejcem daje dostop do blaga, storitev, delovnih mest in poslovnih priložnosti. Ena izmed štirih svoboščin, ki jih uživajo državljani Unije, je prosto gibanje delavcev. Pomeni odpravo diskriminacije na podlagi narodnosti med delavci držav članic glede zaposlovanja, plačila ter drugih pogojev dela in zaposlitve.
Znotraj evropske povezave je državam članicam olajšano tudi gospodarsko sodelovanje ter izmenjava. Meje lažje prestopajo tako ljudje, kot blago in različne storitve oz. dejavnosti, kar je že pred leti spodbudilo selitve nacionalnih podjetij v sosednje države. Nobena posebnost niso več italijanska podjetja s sedežem v Sloveniji in nasprotno prodaja slovenskega znanja in izdelkov neposredno na italijanskem trgu. V oddaji o tem, kako iz Goričkega in Koroške hodijo na delo v Avstrijo ter izkušnje slovenskega podjetja s sedežem v Italiji in italijanskega s sedežem v Sloveniji.
Če slišimo besedo Erasmus, si mnogi takoj predstavljamo študenta, ki gre v drugo državo na študijsko izmenjavo – a program Erasmus + ni le to. V ozadju je veliko priprav, povezovanja, organizacije – samih študentov, prostovoljcev, pedagoškega kadra, kot tudi predstavnikov izobraževalnih ustanov in mladinskih organizacij, ki se prijavljajo na razpise programa Erasmus +. Zanj v Sloveniji skrbita dve nacionalni agenciji – Cmepius je zadolžen za področje šolstva in usposabljanja, Movit za področje mladine in prostovoljstva. Poglejmo torej v zgodovino in v ozadje – kako deluje kompleksno kolesje, ki se mu reče Erasmus +.
