Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Varnost na spletu

56 min 21. 12. 2016

00:00 / 56:00
10
10
Gymnasium.eu

Varnost na spletu

56 min 21. 12. 2016

Opis epizode

V 4. tekmovalni oddaji Gymnasium.eu so o varnosti na spletu, pravicah potrošnikov, internetni nevtralnosti in lažnih novicah govorili dijaki Gimnazije Kranj in Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica.

V 4. tekmovalni oddaji so o varnosti na spletu, pravicah potrošnikov, internetni nevtralnosti in lažnih novicah govorili dijaki Gimnazije Kranj in Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica. Za ekipo, ki vas je bolj prepričala, lahko glasujete do srede (28. 12.), do 19. ure. Pisarna evropskega poslanca Franca Bogoviča pa nam je že poslala tudi uporabniško ime nagrajenca spletne debate: TadejR.


V Evropski uniji v povprečju dnevno dostopa do interneta 63 odstotkov ljudi, v posameznih državah pa ta odstotek presega 80 odstotkov. Življenja brez spleta si najbrž več ne znamo predstavljati, pa naj do njega dostopamo z računalnikom (92 %) ali s pametnim telefonom (61 %). Na spletu iščemo informacije, podatke, znanje, beremo novice, gledamo video-vsebine, poslušamo glasbo, se pogovarjamo s prijatelji, komuniciramo z uradnimi osebami, nakupujemo, plačujemo položnice …

Raziskava Eurobarometra o spletni varnosti je pokazala, da ljudje vedno več uporabljajo splet – največ za dostopanje do elektronske pošte (86 odstotkov ljudi), novice na spletu bere 63 odstotkov vprašanih, več kot polovica jih nakupuje na spletu in uporablja spletno bančništvo. In čeprav se večina vključenih v raziskavo zaveda tveganj in temnih strani interneta, ima naložene zaščitne anti-virusne programe, pazi, kakšno pošto in priponke odpira, je vsak dan milijon ljudi žrtev kibernetskega kriminala, po spletu pa kroži 150 tisoč virusov in drugih škodljivih kod. Stoodstotne varnosti na spletu ni, vdori hekerjev in njihovi škodljivi programi pa prinašajo skrbi in stroške tudi državam. Kibernetski kriminal, ki naj bi po neuradnih podatkih odnašal še več denarja kot trgovina z mamili, članice Evropske unije stane 12 milijard evrov na leto.

Kakšni uporabniki svetovnega spleta ste mladi? Menjate gesla, preverite podatke prodajalca, ko kupujete na spletu, pazite, katere fotografije in osebne podatke delite na spletu? Ste že bili žrtev spletne goljufije, vdora v profil, sextinga ali računalniškega virusa? In kako pozorni in kritični ste do tega, kar preberete na internetu in na družbenih omrežjih? Zmeraj bolj problematične namreč postajajo t. i. lažne novice. Gre v bistvu za laži, zapakirane v novinarske besedilne oblike, ki jih pošiljatelji pošiljajo »targetiranim« uporabnikom zaradi lastnih političnih ali ekonomskih interesov. Zakaj ljudje nasedejo temu, da na Švedskem ne bodo praznovali božiča, da ne bi užalili muslimanov v državi, ali da je papež Frančišek podprl Donalda Trumpa? Debata o varnosti na spletu se je vrtela tudi o nevtralnosti interneta, o kateri so odločali evropski poslanci v Bruslju, in o tem, ali bi moral biti dostop do interneta človekova pravica.

Prihodnja oddaja Gymnasium.eu bo 4. januarja, v njej se bosta pomerili Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer in Srednja šola Slovenska Bistrica. Tema: promet v Evropski uniji. Med oddajo se nam bo na telefonski zvezi pridružila evropska poslanka Patricija Šulin.

V 4. tekmovalni oddaji Gymnasium.eu so o varnosti na spletu, pravicah potrošnikov, internetni nevtralnosti in lažnih novicah govorili dijaki Gimnazije Kranj in Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica.

V 4. tekmovalni oddaji so o varnosti na spletu, pravicah potrošnikov, internetni nevtralnosti in lažnih novicah govorili dijaki Gimnazije Kranj in Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica. Za ekipo, ki vas je bolj prepričala, lahko glasujete do srede (28. 12.), do 19. ure. Pisarna evropskega poslanca Franca Bogoviča pa nam je že poslala tudi uporabniško ime nagrajenca spletne debate: TadejR.


V Evropski uniji v povprečju dnevno dostopa do interneta 63 odstotkov ljudi, v posameznih državah pa ta odstotek presega 80 odstotkov. Življenja brez spleta si najbrž več ne znamo predstavljati, pa naj do njega dostopamo z računalnikom (92 %) ali s pametnim telefonom (61 %). Na spletu iščemo informacije, podatke, znanje, beremo novice, gledamo video-vsebine, poslušamo glasbo, se pogovarjamo s prijatelji, komuniciramo z uradnimi osebami, nakupujemo, plačujemo položnice …

Raziskava Eurobarometra o spletni varnosti je pokazala, da ljudje vedno več uporabljajo splet – največ za dostopanje do elektronske pošte (86 odstotkov ljudi), novice na spletu bere 63 odstotkov vprašanih, več kot polovica jih nakupuje na spletu in uporablja spletno bančništvo. In čeprav se večina vključenih v raziskavo zaveda tveganj in temnih strani interneta, ima naložene zaščitne anti-virusne programe, pazi, kakšno pošto in priponke odpira, je vsak dan milijon ljudi žrtev kibernetskega kriminala, po spletu pa kroži 150 tisoč virusov in drugih škodljivih kod. Stoodstotne varnosti na spletu ni, vdori hekerjev in njihovi škodljivi programi pa prinašajo skrbi in stroške tudi državam. Kibernetski kriminal, ki naj bi po neuradnih podatkih odnašal še več denarja kot trgovina z mamili, članice Evropske unije stane 12 milijard evrov na leto.

Kakšni uporabniki svetovnega spleta ste mladi? Menjate gesla, preverite podatke prodajalca, ko kupujete na spletu, pazite, katere fotografije in osebne podatke delite na spletu? Ste že bili žrtev spletne goljufije, vdora v profil, sextinga ali računalniškega virusa? In kako pozorni in kritični ste do tega, kar preberete na internetu in na družbenih omrežjih? Zmeraj bolj problematične namreč postajajo t. i. lažne novice. Gre v bistvu za laži, zapakirane v novinarske besedilne oblike, ki jih pošiljatelji pošiljajo »targetiranim« uporabnikom zaradi lastnih političnih ali ekonomskih interesov. Zakaj ljudje nasedejo temu, da na Švedskem ne bodo praznovali božiča, da ne bi užalili muslimanov v državi, ali da je papež Frančišek podprl Donalda Trumpa? Debata o varnosti na spletu se je vrtela tudi o nevtralnosti interneta, o kateri so odločali evropski poslanci v Bruslju, in o tem, ali bi moral biti dostop do interneta človekova pravica.

Prihodnja oddaja Gymnasium.eu bo 4. januarja, v njej se bosta pomerili Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer in Srednja šola Slovenska Bistrica. Tema: promet v Evropski uniji. Med oddajo se nam bo na telefonski zvezi pridružila evropska poslanka Patricija Šulin.

Prikaži več Prikaži manj

Epizode

Je pogled na EU iz poslanskega stolčka kaj drugačen?

V sklepni oddaji Gymnasium.eu v tem šolskem letu smo gostili zmagovalce četrte sezone našega projekta. Pred nekaj dnevi so se vrnili iz Strasbourga, kjer so se udeležili Evrošole v prostorih Evropskega parlamenta. Kako ta poteka, kaj vse so doživeli? Kaj pomeni govoriti pred 500 dijaki iz vse Evrope, kako se med mladimi razlikujejo njihovi pogledi na stanje duha v naši skupni povezavi in ali so spremenili pogled na delovanje evropskega hrama demokracije po simulaciji plenarnega zasedanja, katere del so bili? Po obisku Evropskega parlamenta smo z letošnjimi zmagovalci Gymnasiuma.eu, dijaki Gimnazije Želimlje, strnili misli o izkušnji, ki jo je dijakom dala udeležba na Evrošoli.

52 min 24. 05. 2017


Finalna oddaja Gymnasium.eu: Evropa več hitrosti

Gimnazija Kranj vs. Gimnazija Želimlje v finalni oddaji 4. sezone Gymnasium.eu. V živo iz Hiše Evropske unije.

119 min 13. 04. 2017


Evropa na udaru telekracije

Radijska oddaja "Gymnasium.eu" je 60-minutna oddaja, ki poteka v živo v sredinem večernem terminu, med 20.00 in 21.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V petnajstih tekmovalnih oddajah sodeluje 16 slovenskih srednjih šol oziroma ekip (trojk), ki razmišljajo o evropskih politikah. Osnovni namen je dvigniti zavedanje mladih o delovanju Evropskega parlamenta in jih vzpodbuditi k razmišljanju o evropskih temah, o katerih razpravlja tudi Evropski parlament. Mladi se naučijo razpravljati o - pogosto tudi kontroverznih temah - na vljuden in spoštljiv način, v skladu z demokratičnimi standardi, ki veljajo v Evropskem parlamentu. Z javnim nastopanjem in nastopanjem v živo mladi krepijo svojo samozavest, naučijo se, da svoje razmišljanje in argumente ustrezno oblikujejo. Osnovni namen in cilj tovrstne razprave je spodbujati aktivno državljanstvo, kritično razmišljanje mladih. Za dosego omenjenih ciljev dijaki nastopajo v skupini in raziščejo obe plati teme, o kateri razpravljajo. V oddajah sodelujejo evropskih poslanci, mladi jim zastavljajo konkretna vprašanja o temah, o katerih razpravlja Evropski parlament - tako se evropske politike približa ciljni skupini. Zmagovalna ekipa je nagrajena z udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu, vzporedno pa poteka tudi spletna debata - ob zaključku sezone je izbran tudi najboljši spletni debater. Oddaje Gymnasium.eu pripravljajo posamezni novinarji Prvega programa Radia Slovenija, tudi v sodelovanju s tujimi dopisniki, voditelji oddaj pa so Nadia Petauer, Špela Šebenik in Aleš Ogrin. Člani strokovne žirije so: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, novinarka in TV voditeljica Manica Janežič Ambrožič ter odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar.

59 min 29. 03. 2017


Zakaj Snowden ni zadnji žvižgač?

Prva polfinalna oddaja Gymnasium.eu s terena: na Gimnaziji Kranj z njenimi gimnazijci in z dijaki Šoel za hotrikulturo in vizualne umetnosti Celje. Tema: žvižgači.

52 min 22. 03. 2017


Orožje v vsak žep

V studiu sta bili ekipa Šolskega centra Rogaška Slatina in ekipa Gimnazije Želimlje.

54 min 15. 03. 2017


RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt