Iskanje
Prva polfinalna oddaja Gymnasium.eu s terena: na Gimnaziji Kranj z njenimi gimnazijci in z dijaki Šoel za hotrikulturo in vizualne umetnosti Celje. Tema: žvižgači.
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje vs. Gimnazija Kranj
Po prvi terenski polfinalni oddaji vabljeni k glasovanju za Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti ali Gimnazijo Kranj:
Edward Snowden je leta 2013 razkril množičen nadzor ameriških obveščevalnih služb nad elektronskimi komunikacijami v ZDA in izven njih in to v času, ko je Evropski parlament sprejemal obsežno reformo zakonodaje o varstvu podatkov v EU. Razkriti dokumenti dokazujejo, da ameriški spletni giganti, kot sta Facebook in Google, sodelujejo z obveščevalnimi službami. Ker je menilo, da s tem kršijo temeljno pravico Evropejcev do zasebnosti, je Sodišče EU razveljavilo sporazum med EU in ZDA (Safe Harbor) o prenosu osebnih podatkov na ameriške strežnike.
“Kot je pokazalo razkritje, da je NSA vohunila za državljani, je žvižganje zdaj postalo nujno potrebna umetnost. To so naša sredstva za ohranjanje ‘javnega razuma’ pri življenju,” je zapisal slovenski filozof Slavoj Žižek v britanskem časniku The Guardian, ki je objavil podatke o tem, kako NSA in ameriška vlada spremljata in nadzirata vsakodnevna življenja na milijone ljudi. V svetu, v katerem imajo take države vso moč, so nujno potrebni junaki, kot so Snowden, Assange, Manning, ki dokazujejo, da imajo moč tudi ljudje. Žvižgači so posamezniki, ki verjamejo, da bi družba morala delovati po načelih integritete in poklicne etike. So posamezniki, ki so pripravljeni presekati molk. Toda čeprav države načeloma težijo k transparentnemu delovanju svojih organizacij, je zakonodaja, ki ščiti žvižgače, še vedno v povojih.
Evropski parlament je po razkritjih Antoina Deltoura v aferi Luxleaks in anonimnega žvižgača v primeru Panama Papers ustanovil preiskovalna odbora, ki raziskujeta izogibanje davkom s strani korporacij. Aprila leta 2016 so poslanci podprli tudi direktivo o poslovnih skrivnostih: evropska podjetja bodo tako lažje preganjala krajo in zlorabo svojih poslovnih skrivnosti. So pa poslanci v direktivo vnesli tudi določila za zaščito tistih, ki razkrivajo nepravilnosti. Gre predvsem za to, da se z direktivo ne omejuje novinarskega dela in zaščite novinarskih virov.
Kritiki opozarjajo, da ima ta zakonodaja veliko lukenj in bo še naprej omogočala pregon žvižgačev. Posebni odbor Parlamenta za organizirani kriminal je sicer že leta 2013 pozval Evropsko komisijo, naj predlaga evropski okvir za zaščito žvižgačev, vendar je Komisija to zavrnila.
A evropski poslanci so države članice EU pozvali, naj Snowdena zaščitijo kot borca za človekove pravice. Podpore poslancev je bil deležen tudi Antoine Deltour, ki je bil leta 2015 med dobitniki nagrade Državljan Evrope.
Kakšna je vloga žvižgačev v sodobni družbi, so junaki ali izdajalci, kako jih zaščiti pred povračilnimi ukrepi, grožnjami, javnim ponižanjem, izgubi delovnega mesta in celo sodnim pregonom? Kakšen je vpliv žvižgačev na informacijsko družbo, dostopa do informacij, transparentnosti delovanja? O tem v prvi polfinalni oddaji z dijaki Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Srednje poklicne in strokovne šole ter dijaki Gimnazije Kranj.
Prva polfinalna oddaja Gymnasium.eu s terena: na Gimnaziji Kranj z njenimi gimnazijci in z dijaki Šoel za hotrikulturo in vizualne umetnosti Celje. Tema: žvižgači.
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje vs. Gimnazija Kranj
Po prvi terenski polfinalni oddaji vabljeni k glasovanju za Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti ali Gimnazijo Kranj:
Edward Snowden je leta 2013 razkril množičen nadzor ameriških obveščevalnih služb nad elektronskimi komunikacijami v ZDA in izven njih in to v času, ko je Evropski parlament sprejemal obsežno reformo zakonodaje o varstvu podatkov v EU. Razkriti dokumenti dokazujejo, da ameriški spletni giganti, kot sta Facebook in Google, sodelujejo z obveščevalnimi službami. Ker je menilo, da s tem kršijo temeljno pravico Evropejcev do zasebnosti, je Sodišče EU razveljavilo sporazum med EU in ZDA (Safe Harbor) o prenosu osebnih podatkov na ameriške strežnike.
“Kot je pokazalo razkritje, da je NSA vohunila za državljani, je žvižganje zdaj postalo nujno potrebna umetnost. To so naša sredstva za ohranjanje ‘javnega razuma’ pri življenju,” je zapisal slovenski filozof Slavoj Žižek v britanskem časniku The Guardian, ki je objavil podatke o tem, kako NSA in ameriška vlada spremljata in nadzirata vsakodnevna življenja na milijone ljudi. V svetu, v katerem imajo take države vso moč, so nujno potrebni junaki, kot so Snowden, Assange, Manning, ki dokazujejo, da imajo moč tudi ljudje. Žvižgači so posamezniki, ki verjamejo, da bi družba morala delovati po načelih integritete in poklicne etike. So posamezniki, ki so pripravljeni presekati molk. Toda čeprav države načeloma težijo k transparentnemu delovanju svojih organizacij, je zakonodaja, ki ščiti žvižgače, še vedno v povojih.
Evropski parlament je po razkritjih Antoina Deltoura v aferi Luxleaks in anonimnega žvižgača v primeru Panama Papers ustanovil preiskovalna odbora, ki raziskujeta izogibanje davkom s strani korporacij. Aprila leta 2016 so poslanci podprli tudi direktivo o poslovnih skrivnostih: evropska podjetja bodo tako lažje preganjala krajo in zlorabo svojih poslovnih skrivnosti. So pa poslanci v direktivo vnesli tudi določila za zaščito tistih, ki razkrivajo nepravilnosti. Gre predvsem za to, da se z direktivo ne omejuje novinarskega dela in zaščite novinarskih virov.
Kritiki opozarjajo, da ima ta zakonodaja veliko lukenj in bo še naprej omogočala pregon žvižgačev. Posebni odbor Parlamenta za organizirani kriminal je sicer že leta 2013 pozval Evropsko komisijo, naj predlaga evropski okvir za zaščito žvižgačev, vendar je Komisija to zavrnila.
A evropski poslanci so države članice EU pozvali, naj Snowdena zaščitijo kot borca za človekove pravice. Podpore poslancev je bil deležen tudi Antoine Deltour, ki je bil leta 2015 med dobitniki nagrade Državljan Evrope.
Kakšna je vloga žvižgačev v sodobni družbi, so junaki ali izdajalci, kako jih zaščiti pred povračilnimi ukrepi, grožnjami, javnim ponižanjem, izgubi delovnega mesta in celo sodnim pregonom? Kakšen je vpliv žvižgačev na informacijsko družbo, dostopa do informacij, transparentnosti delovanja? O tem v prvi polfinalni oddaji z dijaki Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Srednje poklicne in strokovne šole ter dijaki Gimnazije Kranj.
V sklepni oddaji Gymnasium.eu v tem šolskem letu smo gostili zmagovalce četrte sezone našega projekta. Pred nekaj dnevi so se vrnili iz Strasbourga, kjer so se udeležili Evrošole v prostorih Evropskega parlamenta. Kako ta poteka, kaj vse so doživeli? Kaj pomeni govoriti pred 500 dijaki iz vse Evrope, kako se med mladimi razlikujejo njihovi pogledi na stanje duha v naši skupni povezavi in ali so spremenili pogled na delovanje evropskega hrama demokracije po simulaciji plenarnega zasedanja, katere del so bili? Po obisku Evropskega parlamenta smo z letošnjimi zmagovalci Gymnasiuma.eu, dijaki Gimnazije Želimlje, strnili misli o izkušnji, ki jo je dijakom dala udeležba na Evrošoli.
52 min • 24. 05. 2017
Gimnazija Kranj vs. Gimnazija Želimlje v finalni oddaji 4. sezone Gymnasium.eu. V živo iz Hiše Evropske unije.
119 min • 13. 04. 2017
Radijska oddaja "Gymnasium.eu" je 60-minutna oddaja, ki poteka v živo v sredinem večernem terminu, med 20.00 in 21.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V petnajstih tekmovalnih oddajah sodeluje 16 slovenskih srednjih šol oziroma ekip (trojk), ki razmišljajo o evropskih politikah. Osnovni namen je dvigniti zavedanje mladih o delovanju Evropskega parlamenta in jih vzpodbuditi k razmišljanju o evropskih temah, o katerih razpravlja tudi Evropski parlament. Mladi se naučijo razpravljati o - pogosto tudi kontroverznih temah - na vljuden in spoštljiv način, v skladu z demokratičnimi standardi, ki veljajo v Evropskem parlamentu. Z javnim nastopanjem in nastopanjem v živo mladi krepijo svojo samozavest, naučijo se, da svoje razmišljanje in argumente ustrezno oblikujejo. Osnovni namen in cilj tovrstne razprave je spodbujati aktivno državljanstvo, kritično razmišljanje mladih. Za dosego omenjenih ciljev dijaki nastopajo v skupini in raziščejo obe plati teme, o kateri razpravljajo. V oddajah sodelujejo evropskih poslanci, mladi jim zastavljajo konkretna vprašanja o temah, o katerih razpravlja Evropski parlament - tako se evropske politike približa ciljni skupini. Zmagovalna ekipa je nagrajena z udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu, vzporedno pa poteka tudi spletna debata - ob zaključku sezone je izbran tudi najboljši spletni debater. Oddaje Gymnasium.eu pripravljajo posamezni novinarji Prvega programa Radia Slovenija, tudi v sodelovanju s tujimi dopisniki, voditelji oddaj pa so Nadia Petauer, Špela Šebenik in Aleš Ogrin. Člani strokovne žirije so: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, novinarka in TV voditeljica Manica Janežič Ambrožič ter odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar.
59 min • 29. 03. 2017
V studiu sta bili ekipa Šolskega centra Rogaška Slatina in ekipa Gimnazije Želimlje.
54 min • 15. 03. 2017
Tretja oddaja 2. kroga Gymnasiuma.eu: o vrednotah Evropske unije in nagradah, ki te vrednote spodbujajo, z dijakinjami z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in dijaki Gimnazije Novo mesto.
52 min • 08. 03. 2017
