Iskanje
Gimnazija Novo mesto vs. Gimnazija Želimlje
Ali mediji ustvarjajo resničnost ali so le njen odsev? Kakšno je poslanstvo javnih medijev? Katera vrednota prevlada – pravica do svobode govora ali pravica do enakosti in človeškega dostojanstva? In zakaj klikamo na lažne novice? O tem v drugi polfinalni oddaji Gymnasium.eu!
Liberty Writers News je spletna stran z lažnimi novicami, ki sta jo leta 2015 – z željo po zaslužku – ustvarila Paris Wade in Ben Goldman. Danes zaradi klikanja bralcev na njune senzacionalistične, napihnjene in izmišljene, lažne novice (večina jih je v podporo novemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu), zaslužita na tisoče dolarjev na mesec. Na Facebooku imata več kot milijon 300 tisoč sledilcev, na Twitterju več kot 40 tisoč. Sama sta se sicer opredelila za »liberalca« in sta prejšnjih volitvah obakrat volila demokrata Baracka Obamo. Drugi primer je še bliže – v Makedoniji je cela vas živela od prodajanja oglasov na portalih z lažnimi novicami o Donaldu Trumpu med ameriško predsedniško kampanjo.
Agencija Evropske unije za temeljne pravice svari pred tem, da smo ljudje (in tudi mediji) zmeraj bolj odvisni od interneta kot glavnega vira informacij. Svetovni splet omogoča hitro razširjanje nepreverjenih izjav, ki lahko spodbujajo k sovraštvu. Glavna razlika z dozdajšnjimi oblikami lažnih vesti, cenzure ali prikrivanja v medijih je v tem, da se lažne novice hitro širijo po družabnih omrežjih, ki svoje uporabnike/bralce izberejo prav na podlagi njihovih prepričanj in interesov. Izkazalo se je namreč, da ljudje radi beremo in delimo besedila, ki se ujemajo z našimi prepričanji in potrjujejo naše stereotipe, ideje in strahove. Lažne novice so postale sredstvo politične manipulacije in ekonomske preračunljivosti. Zakaj ljudje lažje verjamemo tistemu, kar se sklada z našimi lastnimi prepričanji? In kdo je odgovoren za razširjanje laži – avtorji, ki jih objavijo, ali omrežja, podjetja (Facebook, Twitter), ki ponujajo možnost objave?
A tudi pri klasičnih medijih lahko zasledimo pristranskost. Kako na vsebino in poročanje vplivajo lastniki, želja po dobičku, politika in novinarska etika? Vplivi prihajajo od vsepovsod – kakšno je torej poslanstvo množičnih medijev in novinarjev?
V zadnjem času, ko so mediji, družbena omrežja in celo nacionalni parlamenti (pa tudi Evropski parlament) polni izjav in govorov, ki nekatere ljudi ali skupine označujejo za manjvredne ali konfliktne, je vprašanje o poslanstvu in vlogi javnih medijev še kako aktualno. Tudi Agencija EU za temeljne pravice je v svojem novembrskem prispevku na temo temeljnih pravic opozarjala na vedno manj spoštljive razprave v javnem diskurzu.
Sovražni govor temelji na prepričanju o manjvrednosti nekaterih ljudi zaradi njihove pripadnosti določeni skupini, njegov namen pa je ljudi prestrašiti ali/in razčlovečiti. A čeprav je njegova strokovna definicija jasna in je opredeljen kot kaznivo dejanje, je v vsakdanjem življenju in v javnih diskurzih včasih težko določljiv, saj ima vsak človek svoja merila.
»Države članice s primernimi sredstvi zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve, ki jih opravljajo ponudniki medijskih storitev pod njihovo pristojnostjo, ne vsebujejo spodbujanja nestrpnosti na podlagi rase, spola, vere ali narodnosti,« je zapisano v 6. členu Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. A v vseh konvencijah, pogodbah in direktivah, kjer so omenjeni spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, pravna država ter spoštovanje človekovih pravic (vključno s pravicami pripadnikov manjšin), sta zagotovljeni tudi pravica do svobode izražanja in pravica do informiranja. Evropska unija si prizadeva za svobodo, neodvisnost in pluralnost medijev, saj je medijska pluralnost varuhinja demokracije, svoboda izražanja pa osnova demokratičnih vrednot Evropske unije.
Katera vrednota je mladim bolj pomembna, kateri dajejo prednost? Je mnenje, ki je nestrpno, žaljivo, sovražno, sprejemljivo v imenu pravice do svobodnega izražanja? Kaj je meja med izražanjem lastnega mnenja in sovražnim govorom? Kako se boriti proti sovražnemu govoru, kako proti lažnim novicam? Kakšno nalogo in poslanstvo imajo mediji sami? O tem bodo govorili dijaki iz Novega mesta in Želimelj v drugi polfinalni terenski oddaji Gymnasium.eu.
Gimnazija Novo mesto vs. Gimnazija Želimlje
Ali mediji ustvarjajo resničnost ali so le njen odsev? Kakšno je poslanstvo javnih medijev? Katera vrednota prevlada – pravica do svobode govora ali pravica do enakosti in človeškega dostojanstva? In zakaj klikamo na lažne novice? O tem v drugi polfinalni oddaji Gymnasium.eu!
Liberty Writers News je spletna stran z lažnimi novicami, ki sta jo leta 2015 – z željo po zaslužku – ustvarila Paris Wade in Ben Goldman. Danes zaradi klikanja bralcev na njune senzacionalistične, napihnjene in izmišljene, lažne novice (večina jih je v podporo novemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu), zaslužita na tisoče dolarjev na mesec. Na Facebooku imata več kot milijon 300 tisoč sledilcev, na Twitterju več kot 40 tisoč. Sama sta se sicer opredelila za »liberalca« in sta prejšnjih volitvah obakrat volila demokrata Baracka Obamo. Drugi primer je še bliže – v Makedoniji je cela vas živela od prodajanja oglasov na portalih z lažnimi novicami o Donaldu Trumpu med ameriško predsedniško kampanjo.
Agencija Evropske unije za temeljne pravice svari pred tem, da smo ljudje (in tudi mediji) zmeraj bolj odvisni od interneta kot glavnega vira informacij. Svetovni splet omogoča hitro razširjanje nepreverjenih izjav, ki lahko spodbujajo k sovraštvu. Glavna razlika z dozdajšnjimi oblikami lažnih vesti, cenzure ali prikrivanja v medijih je v tem, da se lažne novice hitro širijo po družabnih omrežjih, ki svoje uporabnike/bralce izberejo prav na podlagi njihovih prepričanj in interesov. Izkazalo se je namreč, da ljudje radi beremo in delimo besedila, ki se ujemajo z našimi prepričanji in potrjujejo naše stereotipe, ideje in strahove. Lažne novice so postale sredstvo politične manipulacije in ekonomske preračunljivosti. Zakaj ljudje lažje verjamemo tistemu, kar se sklada z našimi lastnimi prepričanji? In kdo je odgovoren za razširjanje laži – avtorji, ki jih objavijo, ali omrežja, podjetja (Facebook, Twitter), ki ponujajo možnost objave?
A tudi pri klasičnih medijih lahko zasledimo pristranskost. Kako na vsebino in poročanje vplivajo lastniki, želja po dobičku, politika in novinarska etika? Vplivi prihajajo od vsepovsod – kakšno je torej poslanstvo množičnih medijev in novinarjev?
V zadnjem času, ko so mediji, družbena omrežja in celo nacionalni parlamenti (pa tudi Evropski parlament) polni izjav in govorov, ki nekatere ljudi ali skupine označujejo za manjvredne ali konfliktne, je vprašanje o poslanstvu in vlogi javnih medijev še kako aktualno. Tudi Agencija EU za temeljne pravice je v svojem novembrskem prispevku na temo temeljnih pravic opozarjala na vedno manj spoštljive razprave v javnem diskurzu.
Sovražni govor temelji na prepričanju o manjvrednosti nekaterih ljudi zaradi njihove pripadnosti določeni skupini, njegov namen pa je ljudi prestrašiti ali/in razčlovečiti. A čeprav je njegova strokovna definicija jasna in je opredeljen kot kaznivo dejanje, je v vsakdanjem življenju in v javnih diskurzih včasih težko določljiv, saj ima vsak človek svoja merila.
»Države članice s primernimi sredstvi zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve, ki jih opravljajo ponudniki medijskih storitev pod njihovo pristojnostjo, ne vsebujejo spodbujanja nestrpnosti na podlagi rase, spola, vere ali narodnosti,« je zapisano v 6. členu Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. A v vseh konvencijah, pogodbah in direktivah, kjer so omenjeni spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, pravna država ter spoštovanje človekovih pravic (vključno s pravicami pripadnikov manjšin), sta zagotovljeni tudi pravica do svobode izražanja in pravica do informiranja. Evropska unija si prizadeva za svobodo, neodvisnost in pluralnost medijev, saj je medijska pluralnost varuhinja demokracije, svoboda izražanja pa osnova demokratičnih vrednot Evropske unije.
Katera vrednota je mladim bolj pomembna, kateri dajejo prednost? Je mnenje, ki je nestrpno, žaljivo, sovražno, sprejemljivo v imenu pravice do svobodnega izražanja? Kaj je meja med izražanjem lastnega mnenja in sovražnim govorom? Kako se boriti proti sovražnemu govoru, kako proti lažnim novicam? Kakšno nalogo in poslanstvo imajo mediji sami? O tem bodo govorili dijaki iz Novega mesta in Želimelj v drugi polfinalni terenski oddaji Gymnasium.eu.
V sklepni oddaji Gymnasium.eu v tem šolskem letu smo gostili zmagovalce četrte sezone našega projekta. Pred nekaj dnevi so se vrnili iz Strasbourga, kjer so se udeležili Evrošole v prostorih Evropskega parlamenta. Kako ta poteka, kaj vse so doživeli? Kaj pomeni govoriti pred 500 dijaki iz vse Evrope, kako se med mladimi razlikujejo njihovi pogledi na stanje duha v naši skupni povezavi in ali so spremenili pogled na delovanje evropskega hrama demokracije po simulaciji plenarnega zasedanja, katere del so bili? Po obisku Evropskega parlamenta smo z letošnjimi zmagovalci Gymnasiuma.eu, dijaki Gimnazije Želimlje, strnili misli o izkušnji, ki jo je dijakom dala udeležba na Evrošoli.
52 min • 24. 05. 2017
Gimnazija Kranj vs. Gimnazija Želimlje v finalni oddaji 4. sezone Gymnasium.eu. V živo iz Hiše Evropske unije.
119 min • 13. 04. 2017
Prva polfinalna oddaja Gymnasium.eu s terena: na Gimnaziji Kranj z njenimi gimnazijci in z dijaki Šoel za hotrikulturo in vizualne umetnosti Celje. Tema: žvižgači.
52 min • 22. 03. 2017
V studiu sta bili ekipa Šolskega centra Rogaška Slatina in ekipa Gimnazije Želimlje.
54 min • 15. 03. 2017
Tretja oddaja 2. kroga Gymnasiuma.eu: o vrednotah Evropske unije in nagradah, ki te vrednote spodbujajo, z dijakinjami z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in dijaki Gimnazije Novo mesto.
52 min • 08. 03. 2017
