Iskanje
119 min • 13. 04. 2017
Gimnazija Kranj vs. Gimnazija Želimlje v finalni oddaji 4. sezone Gymnasium.eu. V živo iz Hiše Evropske unije.
Gimnazija Kranj vs. Gimnazija Želimlje
V kakšni Evropi želimo živeti? Vprašanje, ki smo ga ustvarjalci oddaje Gymnasium.eu prihranili za finalno soočenje in vprašanje, ki je v ospredju tudi (ali predvsem) v luči nedavne 60. obletnice rimskih sporazumov, temeljev današnje Evropske unije. V debati je zmagala Gimnazija Želimlje, prejela je točko od glasov poslušalcev in tri točke žirije, je pa slednja zelo pohvalila tudi dijake iz Kranja. Zmagovalka spletnih debat in dobitnica iPhona je postala Zala Vipotnik iz Rogaške Slatine.
Voditelji 27 članic in treh osrednjih institucij Evropske unije so 25. marca v Rimu podpisali izjavo, v kateri so potrdili enotnost, skupne interese in vrednote. Rimska deklaracija začrtuje ambicije Evropske unije za prihodnje desetletje, začne pa se z besedami ponosa ob dosežkih edinstvene zveze, ki je vstala iz pepela prve in druge svetovne vojne. Danes se Evropa spopada z izzivi, kot so regionalni konflikti, terorizem, migracijski pritiski ter socialne in gospodarske neenakosti. Eno osrednjih vprašanj pri pripravi izjave je bila opredelitev do koncepta Evrope več hitrosti, s katerim želijo zahodne članice zagotoviti prožnejšo in učinkovitejšo Unijo ter s tem njen obstoj, v vzhodnih pa ta koncept vzbuja strah pred drugorazredno obravnavo in izključenostjo.
Kompromis je ohlapen zapis, da bodo članice tako kot v preteklosti “delovale skupaj, različno hitro in intenzivno, ko bo to potrebno, ob premikanju v isto smer”. Ob tem zatrjujejo, da bodo vrata vselej odprta tistim, ki se bodo želeli pridružiti pozneje. Glede prihodnosti Evrope je predsednik Sveta Donald Tusk dejal: “Če želite nekam priti hitro, greste sami. Če pa hočete priti daleč, morate iti skupaj.”
Pogodbe EU-ja članicam sicer že omogočajo “potovanje različnih intenzivnosti in hitrosti”. Najočitnejša primera sta schengenski prostor brez nadzora na notranjih mejah in monetarna unija oziroma evrsko območje. Da je Evropa več hitrosti lahko le metoda, ne pa tudi strategija poudarja vodja socialistov in demokratov, italijanski poslanec Gianni Pittella.
Za razvoj EU-ja v obdobju do leta 2025 predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker vidi pet možnih scenarijev. Prvi je, da ostane vse tako kot doslej. Drugi predvideva, da se EU osredotoči samo na enotni trg. Po tretjem naj tisti, ki hočejo več, storijo več, kar vključuje oblikovanje koalicij voljnih. Četrta možnost je, da se stori manj, a učinkoviteje. Kot peto možnost Juncker vidi federalistični scenarij: storiti veliko več skupaj. Rdeča nit teh predlogov sta dve temeljni načeli: enotnost in enaka obravnava članic, pri scenarijih pa gre za izhodišče, ne za cilj. Juncker z njimi očitno dokazuje, da je v krizi predvsem zaupanje med evropsko politično elito in javnostmi v posamičnih državah.
Pojavljajo se namreč številni pozivi k reformirani Evropi, pozivi k spremembam, k vrnitvi k človeku kot osrednji vrednoti, k Evropi s pravico do dela in posameznikovega dostojanstva. Tudi večina vodilnih poslancev političnih skupin Parlamenta se je na marčevskem zasedanju strinjala, da morajo države članice Unijo usmeriti v reševanje neposrednih potreb državljanov.
Ali bi Evropa dveh oziroma več hitrosti vodila v njen razpad ali njeno rešitev? Kakšna je nova smer za Evropo? V finalni oddaji z dijaki Gimnazije Kranj in dijaki Gimnazije Želimlje.
V sredo od 20.00 do 22.00 na Prvem, v živo iz Hiše Evropske unije, tudi z glasbeno skupino Neomi.
Gimnazija Kranj vs. Gimnazija Želimlje v finalni oddaji 4. sezone Gymnasium.eu. V živo iz Hiše Evropske unije.
Gimnazija Kranj vs. Gimnazija Želimlje
V kakšni Evropi želimo živeti? Vprašanje, ki smo ga ustvarjalci oddaje Gymnasium.eu prihranili za finalno soočenje in vprašanje, ki je v ospredju tudi (ali predvsem) v luči nedavne 60. obletnice rimskih sporazumov, temeljev današnje Evropske unije. V debati je zmagala Gimnazija Želimlje, prejela je točko od glasov poslušalcev in tri točke žirije, je pa slednja zelo pohvalila tudi dijake iz Kranja. Zmagovalka spletnih debat in dobitnica iPhona je postala Zala Vipotnik iz Rogaške Slatine.
Voditelji 27 članic in treh osrednjih institucij Evropske unije so 25. marca v Rimu podpisali izjavo, v kateri so potrdili enotnost, skupne interese in vrednote. Rimska deklaracija začrtuje ambicije Evropske unije za prihodnje desetletje, začne pa se z besedami ponosa ob dosežkih edinstvene zveze, ki je vstala iz pepela prve in druge svetovne vojne. Danes se Evropa spopada z izzivi, kot so regionalni konflikti, terorizem, migracijski pritiski ter socialne in gospodarske neenakosti. Eno osrednjih vprašanj pri pripravi izjave je bila opredelitev do koncepta Evrope več hitrosti, s katerim želijo zahodne članice zagotoviti prožnejšo in učinkovitejšo Unijo ter s tem njen obstoj, v vzhodnih pa ta koncept vzbuja strah pred drugorazredno obravnavo in izključenostjo.
Kompromis je ohlapen zapis, da bodo članice tako kot v preteklosti “delovale skupaj, različno hitro in intenzivno, ko bo to potrebno, ob premikanju v isto smer”. Ob tem zatrjujejo, da bodo vrata vselej odprta tistim, ki se bodo želeli pridružiti pozneje. Glede prihodnosti Evrope je predsednik Sveta Donald Tusk dejal: “Če želite nekam priti hitro, greste sami. Če pa hočete priti daleč, morate iti skupaj.”
Pogodbe EU-ja članicam sicer že omogočajo “potovanje različnih intenzivnosti in hitrosti”. Najočitnejša primera sta schengenski prostor brez nadzora na notranjih mejah in monetarna unija oziroma evrsko območje. Da je Evropa več hitrosti lahko le metoda, ne pa tudi strategija poudarja vodja socialistov in demokratov, italijanski poslanec Gianni Pittella.
Za razvoj EU-ja v obdobju do leta 2025 predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker vidi pet možnih scenarijev. Prvi je, da ostane vse tako kot doslej. Drugi predvideva, da se EU osredotoči samo na enotni trg. Po tretjem naj tisti, ki hočejo več, storijo več, kar vključuje oblikovanje koalicij voljnih. Četrta možnost je, da se stori manj, a učinkoviteje. Kot peto možnost Juncker vidi federalistični scenarij: storiti veliko več skupaj. Rdeča nit teh predlogov sta dve temeljni načeli: enotnost in enaka obravnava članic, pri scenarijih pa gre za izhodišče, ne za cilj. Juncker z njimi očitno dokazuje, da je v krizi predvsem zaupanje med evropsko politično elito in javnostmi v posamičnih državah.
Pojavljajo se namreč številni pozivi k reformirani Evropi, pozivi k spremembam, k vrnitvi k človeku kot osrednji vrednoti, k Evropi s pravico do dela in posameznikovega dostojanstva. Tudi večina vodilnih poslancev političnih skupin Parlamenta se je na marčevskem zasedanju strinjala, da morajo države članice Unijo usmeriti v reševanje neposrednih potreb državljanov.
Ali bi Evropa dveh oziroma več hitrosti vodila v njen razpad ali njeno rešitev? Kakšna je nova smer za Evropo? V finalni oddaji z dijaki Gimnazije Kranj in dijaki Gimnazije Želimlje.
V sredo od 20.00 do 22.00 na Prvem, v živo iz Hiše Evropske unije, tudi z glasbeno skupino Neomi.
V sklepni oddaji Gymnasium.eu v tem šolskem letu smo gostili zmagovalce četrte sezone našega projekta. Pred nekaj dnevi so se vrnili iz Strasbourga, kjer so se udeležili Evrošole v prostorih Evropskega parlamenta. Kako ta poteka, kaj vse so doživeli? Kaj pomeni govoriti pred 500 dijaki iz vse Evrope, kako se med mladimi razlikujejo njihovi pogledi na stanje duha v naši skupni povezavi in ali so spremenili pogled na delovanje evropskega hrama demokracije po simulaciji plenarnega zasedanja, katere del so bili? Po obisku Evropskega parlamenta smo z letošnjimi zmagovalci Gymnasiuma.eu, dijaki Gimnazije Želimlje, strnili misli o izkušnji, ki jo je dijakom dala udeležba na Evrošoli.
52 min • 24. 05. 2017
Radijska oddaja "Gymnasium.eu" je 60-minutna oddaja, ki poteka v živo v sredinem večernem terminu, med 20.00 in 21.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V petnajstih tekmovalnih oddajah sodeluje 16 slovenskih srednjih šol oziroma ekip (trojk), ki razmišljajo o evropskih politikah. Osnovni namen je dvigniti zavedanje mladih o delovanju Evropskega parlamenta in jih vzpodbuditi k razmišljanju o evropskih temah, o katerih razpravlja tudi Evropski parlament. Mladi se naučijo razpravljati o - pogosto tudi kontroverznih temah - na vljuden in spoštljiv način, v skladu z demokratičnimi standardi, ki veljajo v Evropskem parlamentu. Z javnim nastopanjem in nastopanjem v živo mladi krepijo svojo samozavest, naučijo se, da svoje razmišljanje in argumente ustrezno oblikujejo. Osnovni namen in cilj tovrstne razprave je spodbujati aktivno državljanstvo, kritično razmišljanje mladih. Za dosego omenjenih ciljev dijaki nastopajo v skupini in raziščejo obe plati teme, o kateri razpravljajo. V oddajah sodelujejo evropskih poslanci, mladi jim zastavljajo konkretna vprašanja o temah, o katerih razpravlja Evropski parlament - tako se evropske politike približa ciljni skupini. Zmagovalna ekipa je nagrajena z udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu, vzporedno pa poteka tudi spletna debata - ob zaključku sezone je izbran tudi najboljši spletni debater. Oddaje Gymnasium.eu pripravljajo posamezni novinarji Prvega programa Radia Slovenija, tudi v sodelovanju s tujimi dopisniki, voditelji oddaj pa so Nadia Petauer, Špela Šebenik in Aleš Ogrin. Člani strokovne žirije so: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, novinarka in TV voditeljica Manica Janežič Ambrožič ter odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar.
59 min • 29. 03. 2017
Prva polfinalna oddaja Gymnasium.eu s terena: na Gimnaziji Kranj z njenimi gimnazijci in z dijaki Šoel za hotrikulturo in vizualne umetnosti Celje. Tema: žvižgači.
52 min • 22. 03. 2017
V studiu sta bili ekipa Šolskega centra Rogaška Slatina in ekipa Gimnazije Želimlje.
54 min • 15. 03. 2017
Tretja oddaja 2. kroga Gymnasiuma.eu: o vrednotah Evropske unije in nagradah, ki te vrednote spodbujajo, z dijakinjami z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in dijaki Gimnazije Novo mesto.
52 min • 08. 03. 2017
