Iskanje
V Arheološkem parku Simonov zaliv so na ogled ostanki obmorske rezidencialne rimske vile z gospodarskim poslopjem in pristaniščem
Med izjemna arheološka najdišča pri nas sodi tudi slovensko Primorje z arheološkim parkom Simonov zaliv, kjer se na površini štirih hektarjev bohotijo ostanki obmorske rezidencialne rimske vile z gospodarskim poslopjem in največje pristanišče iz istega časa, ki skupaj predstavljata eno največjih posestev v tem delu Istre. Dr. Neža Čebron Lipovec, strokovnjakinja za arhitekturno dediščino in konservatorstvo, vodja ŠIPK projekta “Moja kocka v mozaiku”, razlaga, da ni naključje, da je vila nastala prav na tem mestu.
Rimljani so znali zelo dobro in premišljeno strateško izbirati lokacije, kje graditi. Ta rimska vila je nastala v sozvočju s takrat veljavnimi načeli, naj se pristanišča gradijo na zavetrnih lokacijah. Naša vila je obmorska vila pred katero je stalo ogromno regijsko zelo pomembno pristanišče, ki je pokrivalo 7.000 kvadratnih metrov in bi ga lahko metaforično imenovali za predhodnika sedanje Luke.
Poleg pristanšča in gospodarskega poslopja arheološki ostanki v parku razkrivajo tudi bivalne prostore vile, ki so tlakovani s črno-belimi mozaiki neprecenljive vrednosti. Kamenčki v mozaiku so v povprečju manjši kot en kubični centimeter, v vsakem kvadratnem metru pa jih je v povprečju skoraj 10 tisoč. Zorana Dimković, študentka magistrskega študija Arheologija na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, doda, da so bili izdelovalci teh mozaikov resnični mojstri pa tudi umetniki.
Lastnik vile je bil premožen. Nimamo sicer pisnega dokaza, kdo je bil, nimamo konkretnega imena. Predpostavlja pa se, da je bil to nek patricij, ki je bival v sosednjem Trgeste, rimskem predhodniku Trsta. Njegovo posestvo je tukaj upravljal skrbnik, medtem ko je lastnik tukaj najverjetneje bival v času tople poletne sezone.
Na podlagi več kot 100-letnih arheoloških raziskav so leta 1999 najdišče v Simonovem zalivu razglasili za kulturni spomenik državnega pomena zaradi arheoloških, zgodovinskih, krajinskih in drugih izjemnih lastnosti.
V Arheološkem parku Simonov zaliv so na ogled ostanki obmorske rezidencialne rimske vile z gospodarskim poslopjem in pristaniščem
Med izjemna arheološka najdišča pri nas sodi tudi slovensko Primorje z arheološkim parkom Simonov zaliv, kjer se na površini štirih hektarjev bohotijo ostanki obmorske rezidencialne rimske vile z gospodarskim poslopjem in največje pristanišče iz istega časa, ki skupaj predstavljata eno največjih posestev v tem delu Istre. Dr. Neža Čebron Lipovec, strokovnjakinja za arhitekturno dediščino in konservatorstvo, vodja ŠIPK projekta “Moja kocka v mozaiku”, razlaga, da ni naključje, da je vila nastala prav na tem mestu.
Rimljani so znali zelo dobro in premišljeno strateško izbirati lokacije, kje graditi. Ta rimska vila je nastala v sozvočju s takrat veljavnimi načeli, naj se pristanišča gradijo na zavetrnih lokacijah. Naša vila je obmorska vila pred katero je stalo ogromno regijsko zelo pomembno pristanišče, ki je pokrivalo 7.000 kvadratnih metrov in bi ga lahko metaforično imenovali za predhodnika sedanje Luke.
Poleg pristanšča in gospodarskega poslopja arheološki ostanki v parku razkrivajo tudi bivalne prostore vile, ki so tlakovani s črno-belimi mozaiki neprecenljive vrednosti. Kamenčki v mozaiku so v povprečju manjši kot en kubični centimeter, v vsakem kvadratnem metru pa jih je v povprečju skoraj 10 tisoč. Zorana Dimković, študentka magistrskega študija Arheologija na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, doda, da so bili izdelovalci teh mozaikov resnični mojstri pa tudi umetniki.
Lastnik vile je bil premožen. Nimamo sicer pisnega dokaza, kdo je bil, nimamo konkretnega imena. Predpostavlja pa se, da je bil to nek patricij, ki je bival v sosednjem Trgeste, rimskem predhodniku Trsta. Njegovo posestvo je tukaj upravljal skrbnik, medtem ko je lastnik tukaj najverjetneje bival v času tople poletne sezone.
Na podlagi več kot 100-letnih arheoloških raziskav so leta 1999 najdišče v Simonovem zalivu razglasili za kulturni spomenik državnega pomena zaradi arheoloških, zgodovinskih, krajinskih in drugih izjemnih lastnosti.
Kdo je mladim vzgled? Sploh imajo vzornike? In kaj je tisto, zaradi česar so sami lahko vzor drugim? Radijske novinarske delavnice smo izpeljali na I. OŠ Celje, kjer so se učenci prelevili v novinarje, tonske mojstre in glasbene urednike in na svoji šoli posneli zanimive ankete in pogovore. Pred mikrofon so povabili tudi Ireno König in Gregorja Poljanca Kirscha.
61 min • 13. 12. 2025
Z učenci Osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, ki obiskujejo planinski krožek, in njihovo mentorico, smo govorili o tem, kako osnovnošolcem na kar najbolj zanimiv način približati odhod na planinske poti in v naravo nasploh. Omenjena osnovna šola je namreč prejemnica priznanja Mladina in gore 2025, prejme pa ga za dolgoletno neprekinjeno delo, predanost mentorjev in pomemben prispevek k vzgoji planinske mladine. Narava je za mlade čudovit učni poligon, ki ponuja neskončno možnosti. V oddaji smo z njimi nanizali številne ideje, ki jih boste na svojih izletih lahko uporabili tudi poslušalke in poslušalci.
59 min • 06. 12. 2025
Tokrat smo se v oddaji Hudo pogovarjali o nečem, kar se mladim zdi velikokrat dolgočasno - o kulturi. Gostili smo namreč Naj kulturno šolo leta 2025. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je letos izbral za Naj kulturno šolo OŠ Križevci. Kaj je to kultura in s čim vse se ukvarjajo mladi, izveste v oddaji Hudo!
58 min • 29. 11. 2025
Tik pred iztekom tedna splošnih knjižnic, ki vsako leto poteka med 17. in 23. novembrom, smo ga praznovali tudi v oddaji Hudo. Pri tem so nam pomagale najpoletavke iz Mestne knjižnice Ljubljana, s katerimi smo se pogovarjali o tem, kako vidijo vlogo splošnih knjižnic v življenju mladih ljudi. Namreč, to niso le najbolj obiskane kulturne ustanove v Sloveniji, pač pa njihovo poslanstvo poleg spodbujanja bralne kulture in bralne pismenost, vsebuje še spodbujanje socialne vključenosti in aktivnega državljanstva, obiskovanje knjižnic pa izboljšuje tudi kakovost življenja, so v nedavno opravljeni raziskavi Združenja splošnih knjižnic povedali sodelujoči. Poleg tega smo v oddaji imeli še eno iztočnico, ob stoletnici rojstva Mikija Mustra smo 22. novembra obeležili prvi nacionalni dan stripa.
60 min • 22. 11. 2025
Kako mladi in njihovi sogovorniki razmišljajo o modnih trendih, modni industriji in našemu obnašanju v trgovinah? O tem so se učenci novinarji z II. OŠ Celje na novinarskih delavnicah pogovarjali s svojimi vrstniki, mlajšimi učenci, učiteljicami in modno oblikovalko Jolando Thaler, izvedeli pa smo tudi, kako o modi razmišljajo sami.
60 min • 15. 11. 2025
