Iskanje
46 min • 18. 06. 2019
Kako zanesljive, natančne in daljnosežne so zares lahko meteorološke napovedi?
Vreme nas vse zanima. Tudi polna usta negodovanj imamo glede napovedi, čeprav se nihče od nas laikov nanje ne spozna. Tudi naše predstave o napovedovanju vremena so zelo, zelo površne in zdi se, da si meteorologijo predstavljamo zelo in preveč popreproščeno. Vendarle je to znanost, zelo kompleksna znanost, ki vključuje poleg številnih (zdaj) naprednih tehnologij in modelov, tudi skorajda eruditsko znanje fizike, matematike in še marsičesa. Predvsem človeka strokovnjaka. Meteorološka znanost je postala s pomočjo računalnikov, satelitov, modelov vedno bolj sofisticirana. Koliko in v čem so zato njene napovedi vremena in klimatskih sprememb bolj natančne in zanesljive in kako daljnosežne so sploh lahko? Kako se je meteorološka znanost razvijala in kaj vse danes uporabljajo meteorologi pri svojih vremenskih napovedih ter kako uporabne so tiste ljudske? O vsem tem v tokratni oddaji z vodilnimi strokovnjaki tega področja pri nas.
Z nami bodo univerzitetni diplomirani meteorologi: Brane Gregorčič z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), ki ima več kot 30 let praktičnih izkušenj pri napovedovanju vremena, prof.dr. Jože Rakovec s katedre za meteorologijo Fakultete za matematiko in fiziko UL ter dr. Žiga Zaplotnik podoktorski raziskovalec na FMF UL.
Meteorološko znanost si ljudje res dostikrat predstavljajo preveč preprosto. To pa zato, ker ponavadi ne vedo kaj se je v resnici zgodilo, ne vedo kaj je bil vzrok za neko posledico. Na primer, kako v resnici nastanejo oblaki in zakaj. Iz vsakega oblaka še ni padavin, se pravi da se v oblaku mora zgoditi še nekaj, da pride do padavin. Kaj se mora zgoditi, da drobne kapljice mikrometrskih velikosti, ki lebdijo tam gor, prerastejo v milimetrske? Kar je po premeru tisočkrat več, po volumnu pa tisočkrat, tisočkrat, tisočkrat več! Kar pomeni milijardokratna masa vode je v dežni kapljici v primerjavi z oblačno kapljico. Teh stvari večina ljudi v podrobnosti ne pozna, zato imamo med laiki le približno razumevanje dogajanj v ozračju.
prof.dr. Jože Rakovec
Recimo - razlika med sneženjem in dežjem je pogosto majhna, to pomeni manj kot 1 stopinja razlike. In ljudje se pogosto ne zavedajo, kako težko je napovedati tisto stopinjo razlike. To pomeni, da ima lahko model neko napako in zato pride do napačne napovedi, ki je v bistvu zelo majhna v fizikalnem smislu. V smislu učinka, ki ga vidijo ljudje pa je ogromna. Tega bi se morali ljudje bolj zavedati, poznati to osnovno fizikalnost, ki pa je seveda stvar, ki pride skozi pedagoški proces.
dr. Žiga Zaplotnik
Včasih je v ozadju res mikroskopska razlika v vrednosti kaknega parametra, pa je potem na oči tip vremena povsem drugačen. Če se tega zavedamo, potem bomo lahko lažje razumeli kakšno napoved, ki je šla po našem razumevanje narobe, čeprav morda ni bila tako zelo narobe. Tudi pri napovedovanju neviht se srečujemo s pričakovanji javnosti, da bomo znali za tekoči dan ali pa za kakšen dan več, vnaprej napovedati lokacijo posamezne nevihte. To žal še vedno ni možno. Lahko se jo napove z določeno mero verjetnosti, torej kje bodo nevihte pogostejše, kje bodo močnejše, etc. Ampak šele meritev v realnem času, se pravi radarska slika predvsem, nam pa omogoča vpogled v realizacijo, v dejansko stanje kaj se na terenu dogaja. In potem seveda z ekstrapolacijo gibanja, zaporednih radarskih izmerkov, ki jih imamo letos na voljo celo že na 5 minut (prej smo atmosfero merili na vsakih 10 minut); si pa lahko malce pomagamo, da vidimo kam se posamezna nevihtna celica premika. Ob tem, da nikoli ne vemo, kako se bo v naslednjih nekaj minutah morda razvila neka nova nevihta, ki je na trenutni meritvi sploh še ni.
Brane Gregorčič
Kako zanesljive, natančne in daljnosežne so zares lahko meteorološke napovedi?
Vreme nas vse zanima. Tudi polna usta negodovanj imamo glede napovedi, čeprav se nihče od nas laikov nanje ne spozna. Tudi naše predstave o napovedovanju vremena so zelo, zelo površne in zdi se, da si meteorologijo predstavljamo zelo in preveč popreproščeno. Vendarle je to znanost, zelo kompleksna znanost, ki vključuje poleg številnih (zdaj) naprednih tehnologij in modelov, tudi skorajda eruditsko znanje fizike, matematike in še marsičesa. Predvsem človeka strokovnjaka. Meteorološka znanost je postala s pomočjo računalnikov, satelitov, modelov vedno bolj sofisticirana. Koliko in v čem so zato njene napovedi vremena in klimatskih sprememb bolj natančne in zanesljive in kako daljnosežne so sploh lahko? Kako se je meteorološka znanost razvijala in kaj vse danes uporabljajo meteorologi pri svojih vremenskih napovedih ter kako uporabne so tiste ljudske? O vsem tem v tokratni oddaji z vodilnimi strokovnjaki tega področja pri nas.
Z nami bodo univerzitetni diplomirani meteorologi: Brane Gregorčič z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), ki ima več kot 30 let praktičnih izkušenj pri napovedovanju vremena, prof.dr. Jože Rakovec s katedre za meteorologijo Fakultete za matematiko in fiziko UL ter dr. Žiga Zaplotnik podoktorski raziskovalec na FMF UL.
Meteorološko znanost si ljudje res dostikrat predstavljajo preveč preprosto. To pa zato, ker ponavadi ne vedo kaj se je v resnici zgodilo, ne vedo kaj je bil vzrok za neko posledico. Na primer, kako v resnici nastanejo oblaki in zakaj. Iz vsakega oblaka še ni padavin, se pravi da se v oblaku mora zgoditi še nekaj, da pride do padavin. Kaj se mora zgoditi, da drobne kapljice mikrometrskih velikosti, ki lebdijo tam gor, prerastejo v milimetrske? Kar je po premeru tisočkrat več, po volumnu pa tisočkrat, tisočkrat, tisočkrat več! Kar pomeni milijardokratna masa vode je v dežni kapljici v primerjavi z oblačno kapljico. Teh stvari večina ljudi v podrobnosti ne pozna, zato imamo med laiki le približno razumevanje dogajanj v ozračju.
prof.dr. Jože Rakovec
Recimo - razlika med sneženjem in dežjem je pogosto majhna, to pomeni manj kot 1 stopinja razlike. In ljudje se pogosto ne zavedajo, kako težko je napovedati tisto stopinjo razlike. To pomeni, da ima lahko model neko napako in zato pride do napačne napovedi, ki je v bistvu zelo majhna v fizikalnem smislu. V smislu učinka, ki ga vidijo ljudje pa je ogromna. Tega bi se morali ljudje bolj zavedati, poznati to osnovno fizikalnost, ki pa je seveda stvar, ki pride skozi pedagoški proces.
dr. Žiga Zaplotnik
Včasih je v ozadju res mikroskopska razlika v vrednosti kaknega parametra, pa je potem na oči tip vremena povsem drugačen. Če se tega zavedamo, potem bomo lahko lažje razumeli kakšno napoved, ki je šla po našem razumevanje narobe, čeprav morda ni bila tako zelo narobe. Tudi pri napovedovanju neviht se srečujemo s pričakovanji javnosti, da bomo znali za tekoči dan ali pa za kakšen dan več, vnaprej napovedati lokacijo posamezne nevihte. To žal še vedno ni možno. Lahko se jo napove z določeno mero verjetnosti, torej kje bodo nevihte pogostejše, kje bodo močnejše, etc. Ampak šele meritev v realnem času, se pravi radarska slika predvsem, nam pa omogoča vpogled v realizacijo, v dejansko stanje kaj se na terenu dogaja. In potem seveda z ekstrapolacijo gibanja, zaporednih radarskih izmerkov, ki jih imamo letos na voljo celo že na 5 minut (prej smo atmosfero merili na vsakih 10 minut); si pa lahko malce pomagamo, da vidimo kam se posamezna nevihtna celica premika. Ob tem, da nikoli ne vemo, kako se bo v naslednjih nekaj minutah morda razvila neka nova nevihta, ki je na trenutni meritvi sploh še ni.
Brane Gregorčič
Uporaba klepetalnikov, ki jih poganja generativna umetna inteligenca, je zelo raznolika. V tokratni oddaji Intelekta nas bo zanimalo predvsem, kakšne so posledice antropomorfizacije teh orodij? Zakaj nekatere uporabnice in uporabniki v pogovorih s klepetalniki razvijejo prijateljska in ljubezenska čustva? Ali lahko klepetanje povzroči manije, psihoze in vodi v samomor? Kako prepoznati tvegane rabe? Se ekonomija pozornosti spreminja v ekonomijo navezanosti in kako preprečiti črne scenarije? Odgovore na vprašanja išče Urška Henigman s sogovorniki: - Nuša Detiček s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Hana Hawlina z Inštituta za kriminologijo in Filozofske fakultete Univerze v LJubljani in - Patrik Senica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in portala #to sem jaz. Če čutite hudo duševno stisko ali imate samomorilne misli, poiščite strokovno pomoč v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahko se obrnete na svojega osebnega zdravnika ali na: 112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč) 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24 ur/dan) 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro) https://medijimladih.si/
46 min • 03. 03. 2026
Leta 2024 – podatki za leto 2025 še niso znani – so zdravniki v Sloveniji predpisali že več kot 1.817.000 škatlic antidepresivov.
46 min • 24. 02. 2026
Kaj dejansko pomenijo stotine milijard dolarjev, ki si jih lastijo najbogatejši, ter kako je prišlo do tega, da ima danes Elon Musk toliko premoženja, da bi moral povprečni ameriški delavec zanj varčevati celotno plačo kar 14 milijonov let?
44 min • 17. 02. 2026
Leta 2024 je bilo v Evropsko unijo uvoženih približno 4,6 milijarde izdelkov nizke vrednosti, je lani objavila Evropska komisija. To je dvakrat toliko kot leta 2023 in več kot trikrat toliko kot leta 2022. Od teh 12 milijonov paketov na dan jih je bilo več kot 90 odstotkov iz Kitajske. Med paketi prednjačijo tisti s spletnih platform Temu in Shein. Ravno agresivno in intenzivno oglaševanje in bizarno nizke cene so pripomogli k temu, da večina ljudi Temu pozna, čeprav pri tem spletnem trgovcu sploh ni nakupovala. Ljudje se kar naenkrat odpravljajo na množičen lov za cenenimi izdelki in svoje najdbe tudi ponosno delijo. Kje drugje kot na družbenih omrežjih. Ko plen postanejo ultrapoceni izdelki, vprašanje kakovosti niti ni več pomembno. Današnje potrošništvo je na točki, ki je že davno presegla temeljno človeško nujo in potrebo. Nakupujemo preprosto zato, ker lahko, ne zato, ker nekaj potrebujemo. Ko se je svet v času koronavirusne bolezni preselil na splet, je tudi to postala naša prevladujoča nakupovalna izkušnja. Računalniki, predvsem pa naši prenosni telefoni, so postali hitra vstopna točka v svet potrošništva. Naj bodo to ciljno usmerjeni oglasi, objave prijateljev ali celo vplivnežev, ki svojim sledilcem predvsem v videu prikažejo veliko količino nakupljenih izdelkov, ki jih – tako pravijo oni – preprosto moramo imeti. Se nam dogaja tako imenovana temu-izacija potrošništva, ko količina izpodriva kakovost?
47 min • 10. 02. 2026
Zdi se, da se bo, če se seveda že ni, klubu nespornih svetovnih velesil 21. stoletja – torej ZDA, Kitajski in Rusiji – vsak hip pridružila še Indija
48 min • 03. 02. 2026
