Iskanje
O bralni kulturi in vse večji bralni nepismenosti v Sloveniji
V poletnih mesecih se veliko več pogovarjamo o knjigah in si privoščimo več časa za branje. Ob vseh seznamih in priporočilih dobre poletne literature se v javnosti pojavlja občutek, da tudi sicer veliko beremo. Vendar številke kažejo povsem drugačno sliko. Samo 50 odstotkov Slovencev bere knjige. Po zadnjih mednarodnih raziskavah osnovno raven bralne pismenosti dosega le dobrih 31 odstotkov odraslih v Sloveniji in le dobrih pet odstotkov jih dosega najvišje ravni besedilne spretnosti, kar je precej manj od povprečja držav OECD. Nižje so uvrščeni le še Singapur, Izrael, Turčija in Čile. In čeprav smo na prvem mestu po deležu doktoratov, imamo visok delež odraslih, ki so bralno nepismeni, opozarja prof. dr. Igor Saksida.
»To, da imamo mi v državah OECD prvo ali drugo mesto po deležu doktoratov, hkrati pa smo na repu bralne pismenosti – kaj to pomeni? Pomeni, da imamo visoko izobražene ljudi, intelektualce z doktorati, ki niso sposobni temeljnih bralnih strategij. To nas seveda skrbi.«
Skrbi nas tudi, da samo slaba tretjina slovenskih staršev redno bere svojim otrokom, pravi prof. dr. Miha Kovač.
»Na Norveškem to počne skoraj 90 odstotkov staršev. In mit o dolgih skandinavskih nočeh seveda ne drži, saj bralna kultura pri njih nenehno raste, noči pa so še vedno enako dolge.«
Slovenci, tudi tisti, ki imajo visokošolsko izobrazbo, ne čutijo potrebe, da bi otrokom privzgojili bralne navade, še meni prof. dr. Miha Kovač in dodaja, da imamo kulturni in vrednostni problem, povezan z branjem, zato smo kot družba bistveno bolj ranljivi in manj sposobni, kot bi sicer lahko bili.
Nespodbuden podatek je tudi ta, da ima Slovenija med razvitimi državami najmanjše domače knjižnice, dostop do knjig, tudi do knjižnične izposoje, pa je v nasprotju z vsesplošnim prepričanjem, slab, opozarja mag. Marjeta Doupona.
»Knjige v Sloveniji so drage. Petintrideset evrov za roman je za nekoga z osnovno plačo preveč. Knjižnice v Sloveniji so ob sobotah popoldne in ob nedeljah zaprte. V Skandinaviji so knjižnice ob nedeljah polne. So lepo, ne razkošno opremljeni prostori, kjer si lahko naročiš kavo in v miru bereš, kar želiš. Pri nas pa tisti, ki najbolj potrebujejo knjižnice, sploh nimajo dostopa do njih. Največ knjižnic je v Ljubljani, medtem ko je na podeželju položaj povsem drugačen.«
Več o vzrokih in posledicah vse slabše bralne pismenosti v Sloveniji v tokratni Intelekti.
O bralni kulturi in vse večji bralni nepismenosti v Sloveniji
V poletnih mesecih se veliko več pogovarjamo o knjigah in si privoščimo več časa za branje. Ob vseh seznamih in priporočilih dobre poletne literature se v javnosti pojavlja občutek, da tudi sicer veliko beremo. Vendar številke kažejo povsem drugačno sliko. Samo 50 odstotkov Slovencev bere knjige. Po zadnjih mednarodnih raziskavah osnovno raven bralne pismenosti dosega le dobrih 31 odstotkov odraslih v Sloveniji in le dobrih pet odstotkov jih dosega najvišje ravni besedilne spretnosti, kar je precej manj od povprečja držav OECD. Nižje so uvrščeni le še Singapur, Izrael, Turčija in Čile. In čeprav smo na prvem mestu po deležu doktoratov, imamo visok delež odraslih, ki so bralno nepismeni, opozarja prof. dr. Igor Saksida.
»To, da imamo mi v državah OECD prvo ali drugo mesto po deležu doktoratov, hkrati pa smo na repu bralne pismenosti – kaj to pomeni? Pomeni, da imamo visoko izobražene ljudi, intelektualce z doktorati, ki niso sposobni temeljnih bralnih strategij. To nas seveda skrbi.«
Skrbi nas tudi, da samo slaba tretjina slovenskih staršev redno bere svojim otrokom, pravi prof. dr. Miha Kovač.
»Na Norveškem to počne skoraj 90 odstotkov staršev. In mit o dolgih skandinavskih nočeh seveda ne drži, saj bralna kultura pri njih nenehno raste, noči pa so še vedno enako dolge.«
Slovenci, tudi tisti, ki imajo visokošolsko izobrazbo, ne čutijo potrebe, da bi otrokom privzgojili bralne navade, še meni prof. dr. Miha Kovač in dodaja, da imamo kulturni in vrednostni problem, povezan z branjem, zato smo kot družba bistveno bolj ranljivi in manj sposobni, kot bi sicer lahko bili.
Nespodbuden podatek je tudi ta, da ima Slovenija med razvitimi državami najmanjše domače knjižnice, dostop do knjig, tudi do knjižnične izposoje, pa je v nasprotju z vsesplošnim prepričanjem, slab, opozarja mag. Marjeta Doupona.
»Knjige v Sloveniji so drage. Petintrideset evrov za roman je za nekoga z osnovno plačo preveč. Knjižnice v Sloveniji so ob sobotah popoldne in ob nedeljah zaprte. V Skandinaviji so knjižnice ob nedeljah polne. So lepo, ne razkošno opremljeni prostori, kjer si lahko naročiš kavo in v miru bereš, kar želiš. Pri nas pa tisti, ki najbolj potrebujejo knjižnice, sploh nimajo dostopa do njih. Največ knjižnic je v Ljubljani, medtem ko je na podeželju položaj povsem drugačen.«
Več o vzrokih in posledicah vse slabše bralne pismenosti v Sloveniji v tokratni Intelekti.
Sociologija ugotavlja, da spolne vloge in spolne norme vedno izhajajo iz neke konkretne družbeno ekonomske politične ureditve. Ta je v zadnjih desetletjih v zahodnih družbah oziroma na globalnem severu ali pa v liberalnih demokracijah doživljala velike spremembe.
64 min • 07. 04. 2026
Kako pomembno je za Združene države, da se večina svetovne nafte prodaja in kupuje v ameriških dolarjih, in ali je status dolarja kot svetovne rezervne valute v vse bolj multipolarnem svetu ogrožen?
49 min • 31. 03. 2026
Umetnost vojne mojstra Suna, znanega tudi pod imenom Sunzi, je klasično besedilo starodavne kitajske vojaške strategije, ki ohranja svojo vrednost tudi v današnjem času.
42 min • 24. 03. 2026
Filmi, dokumentarci, televizijske serije, podkasti, literatura. Ni ga medija, v katerem se ne bi pojavljala ena najbolj - za nekatere navdihujoča, za druge strašljiva - figura sodobnega časa – serijski morilec. Naj gre za medijsko, popkulturno ali literarno reprezentacijo, nas zanima ta ekstrem človeštva: kaj ga žene? Zakaj je postal pošast? Kako izbira žrtev? Kako ga bodo oziroma so ga ujeli? Statistično gledano, so serijski umori redki, medijsko gledano, pa nemalokrat zapolnjujejo prostor in čas ter seveda vse kotičke naše domišljije. Pri tem nas ne zanima kriminal kot dejanje, temveč gre tudi za potrebo po pripovedovanju zgodb o zlu. V oddaji Intelekta o tem, kako mediji in pop kultura konstruirajo naše zaznavanje o serijskih morilcih in zakaj so tako priljubljen narativni element, ki pritegne pozornost.
49 min • 17. 03. 2026
V postnem času smo in predvsem za kristjane je to dragocen čas, celo sveti čas pravijo, je pa to tudi čas, ki je najbolj znan po odrekanju. Torej, odrekanju, odpovedi stvarem, ki nas zasužnjujejo. Lahko je hrana, lahko so socialna omrežja, spolnost, šport, odnosi. Vsak ve zase. Ali pa pravzaprav ne ve zares in je ravno zato postni čas lahko tako dragocen. Ker nam daje možnost, da z odpovedovanjem, odrekanjem, tudi pridobimo. Jasnost. Globlji vpogled, zavest o tem, česa smo zares lačni. Pod vsem tem pehanjem za ustrezanjem, produktivnostjo, maskami, – česa smo zares lačni? Predvsem v medsebojnih odnosih in v odnosu s sabo, seveda. V tokratni oddaji preizprašujemo to, kje vse pobegnemo v udobje, sebičnost, ki pa nas ne navdihuje, ne plemeniti, celo krni človečno v nas in nas dela neranljive, torej manj dovzetne tudi za dobro in lepo. Post in odpoved, tudi molitev, nimajo pomena, če ne mehčajo našega srca in nas ne naredijo bolj občutljive za bližnjega, so zapisali pri Slovenski Karitas v knjižici, ki naj bi bila v pomoč kristjanom, vsem, pravzaprav, v tem postnem času. Gosta avtorice in voditeljice oddaje Liane Buršič sta priznana imago terapevta, med prvimi pri nas, ki so uvedli imago terapijo, pristop osredotočen na razumevanje in poglabljanje odnosov med partnerji - Meta Tavčar in Rudi Tavčar (dipl. psiholog), tudi dolgoletna zakonca.
48 min • 10. 03. 2026
