Iskanje
O bralni kulturi in vse večji bralni nepismenosti v Sloveniji
V poletnih mesecih se veliko več pogovarjamo o knjigah in si privoščimo več časa za branje. Ob vseh seznamih in priporočilih dobre poletne literature se v javnosti pojavlja občutek, da tudi sicer veliko beremo. Vendar številke kažejo povsem drugačno sliko. Samo 50 odstotkov Slovencev bere knjige. Po zadnjih mednarodnih raziskavah osnovno raven bralne pismenosti dosega le dobrih 31 odstotkov odraslih v Sloveniji in le dobrih pet odstotkov jih dosega najvišje ravni besedilne spretnosti, kar je precej manj od povprečja držav OECD. Nižje so uvrščeni le še Singapur, Izrael, Turčija in Čile. In čeprav smo na prvem mestu po deležu doktoratov, imamo visok delež odraslih, ki so bralno nepismeni, opozarja prof. dr. Igor Saksida.
»To, da imamo mi v državah OECD prvo ali drugo mesto po deležu doktoratov, hkrati pa smo na repu bralne pismenosti – kaj to pomeni? Pomeni, da imamo visoko izobražene ljudi, intelektualce z doktorati, ki niso sposobni temeljnih bralnih strategij. To nas seveda skrbi.«
Skrbi nas tudi, da samo slaba tretjina slovenskih staršev redno bere svojim otrokom, pravi prof. dr. Miha Kovač.
»Na Norveškem to počne skoraj 90 odstotkov staršev. In mit o dolgih skandinavskih nočeh seveda ne drži, saj bralna kultura pri njih nenehno raste, noči pa so še vedno enako dolge.«
Slovenci, tudi tisti, ki imajo visokošolsko izobrazbo, ne čutijo potrebe, da bi otrokom privzgojili bralne navade, še meni prof. dr. Miha Kovač in dodaja, da imamo kulturni in vrednostni problem, povezan z branjem, zato smo kot družba bistveno bolj ranljivi in manj sposobni, kot bi sicer lahko bili.
Nespodbuden podatek je tudi ta, da ima Slovenija med razvitimi državami najmanjše domače knjižnice, dostop do knjig, tudi do knjižnične izposoje, pa je v nasprotju z vsesplošnim prepričanjem, slab, opozarja mag. Marjeta Doupona.
»Knjige v Sloveniji so drage. Petintrideset evrov za roman je za nekoga z osnovno plačo preveč. Knjižnice v Sloveniji so ob sobotah popoldne in ob nedeljah zaprte. V Skandinaviji so knjižnice ob nedeljah polne. So lepo, ne razkošno opremljeni prostori, kjer si lahko naročiš kavo in v miru bereš, kar želiš. Pri nas pa tisti, ki najbolj potrebujejo knjižnice, sploh nimajo dostopa do njih. Največ knjižnic je v Ljubljani, medtem ko je na podeželju položaj povsem drugačen.«
Več o vzrokih in posledicah vse slabše bralne pismenosti v Sloveniji v tokratni Intelekti.
O bralni kulturi in vse večji bralni nepismenosti v Sloveniji
V poletnih mesecih se veliko več pogovarjamo o knjigah in si privoščimo več časa za branje. Ob vseh seznamih in priporočilih dobre poletne literature se v javnosti pojavlja občutek, da tudi sicer veliko beremo. Vendar številke kažejo povsem drugačno sliko. Samo 50 odstotkov Slovencev bere knjige. Po zadnjih mednarodnih raziskavah osnovno raven bralne pismenosti dosega le dobrih 31 odstotkov odraslih v Sloveniji in le dobrih pet odstotkov jih dosega najvišje ravni besedilne spretnosti, kar je precej manj od povprečja držav OECD. Nižje so uvrščeni le še Singapur, Izrael, Turčija in Čile. In čeprav smo na prvem mestu po deležu doktoratov, imamo visok delež odraslih, ki so bralno nepismeni, opozarja prof. dr. Igor Saksida.
»To, da imamo mi v državah OECD prvo ali drugo mesto po deležu doktoratov, hkrati pa smo na repu bralne pismenosti – kaj to pomeni? Pomeni, da imamo visoko izobražene ljudi, intelektualce z doktorati, ki niso sposobni temeljnih bralnih strategij. To nas seveda skrbi.«
Skrbi nas tudi, da samo slaba tretjina slovenskih staršev redno bere svojim otrokom, pravi prof. dr. Miha Kovač.
»Na Norveškem to počne skoraj 90 odstotkov staršev. In mit o dolgih skandinavskih nočeh seveda ne drži, saj bralna kultura pri njih nenehno raste, noči pa so še vedno enako dolge.«
Slovenci, tudi tisti, ki imajo visokošolsko izobrazbo, ne čutijo potrebe, da bi otrokom privzgojili bralne navade, še meni prof. dr. Miha Kovač in dodaja, da imamo kulturni in vrednostni problem, povezan z branjem, zato smo kot družba bistveno bolj ranljivi in manj sposobni, kot bi sicer lahko bili.
Nespodbuden podatek je tudi ta, da ima Slovenija med razvitimi državami najmanjše domače knjižnice, dostop do knjig, tudi do knjižnične izposoje, pa je v nasprotju z vsesplošnim prepričanjem, slab, opozarja mag. Marjeta Doupona.
»Knjige v Sloveniji so drage. Petintrideset evrov za roman je za nekoga z osnovno plačo preveč. Knjižnice v Sloveniji so ob sobotah popoldne in ob nedeljah zaprte. V Skandinaviji so knjižnice ob nedeljah polne. So lepo, ne razkošno opremljeni prostori, kjer si lahko naročiš kavo in v miru bereš, kar želiš. Pri nas pa tisti, ki najbolj potrebujejo knjižnice, sploh nimajo dostopa do njih. Največ knjižnic je v Ljubljani, medtem ko je na podeželju položaj povsem drugačen.«
Več o vzrokih in posledicah vse slabše bralne pismenosti v Sloveniji v tokratni Intelekti.
Naj bo država le tihi opazovalec trga ali arhitekt družbene blaginje? O fascinantnem delu največjega ekonomista 20. stoletja, ki je poskušal obrzdati ekscese kapitalizma svojega časa in s tem preprečiti nove svetovne vojne, se pogovarjamo točno 80 let od Keynesove smrti.
49 min • 21. 04. 2026
Ali bodo posledice uporabe brezpilotnih letalnikov ter drugih avtonomnih vozil in plovil na bojnih poljih 21. stoletja res primerljive, kot je slišati, s posledicami vpeljave smodnika v vojne spopade v 14. stoletju?
54 min • 14. 04. 2026
Sociologija ugotavlja, da spolne vloge in spolne norme vedno izhajajo iz neke konkretne družbeno ekonomske politične ureditve. Ta je v zadnjih desetletjih v zahodnih družbah oziroma na globalnem severu ali pa v liberalnih demokracijah doživljala velike spremembe.
64 min • 07. 04. 2026
Kako pomembno je za Združene države, da se večina svetovne nafte prodaja in kupuje v ameriških dolarjih, in ali je status dolarja kot svetovne rezervne valute v vse bolj multipolarnem svetu ogrožen?
49 min • 31. 03. 2026
Umetnost vojne mojstra Suna, znanega tudi pod imenom Sunzi, je klasično besedilo starodavne kitajske vojaške strategije, ki ohranja svojo vrednost tudi v današnjem času.
42 min • 24. 03. 2026
