Dr. Svanibor Pettan: »Glasba ponuja izjemno opazovalno točko za boljše spoznavanje in bolj poglobljeno razumevanje sveta, v katerem živimo in dobrodelni koncerti so vsekakor eno izmed ogledal.«
Letos mineva 35 let od legendarnega dobrodelnega koncerta Live Aid, enega največjih tovrstnih dogodkov v zgodovini rokovske glasbe. Koncert se je zgodil 13. julija 1985 ter potekal simultano na dveh prizoriščih: na Londonskem Wembleyju in na stadionu JFK v Filadelfiji. Nastal je na pobudo Boba Geldofa in Midgea Ureja, ki sta že leto pred dogodkom s skladbo Do they know it's Christmas hotela dvigniti ozaveščenost o revščini in lakoti v Afriki. K projektu sta pritegnila takrat popularne glasbenike kot so The Queen, David Bowie, Dire Straits, Bob Dylan in številne druge, ki so nato zaigrali na 16 urnem koncertnem maratonu.
V intelekti smo na ta edinstven zgodovinski spektakel pogledali nekoliko drugače, pred mikrofon smo povabili tiste, ki so bili tako ali drugače povezani s festivalom. Gostje tokratne intelekte so bili: kantavtor Tomaž Domicelj, pevka in glasbena urednica Anja Rupel, nekdanji glasbeni urednik Dragan Bulič in redni profesor na Oddelku za muzikologijo ljubljanske Filozofske fakultete dr. Svanibor Pettan.
Na Wemblyju je bil leta 1985 tudi Tomaž Domicelj, ki takrat deloval v sekciji slovanskih jezikov za BBC, dogodka pa se spominja takole:
»Vse je bilo zelo, zelo spontano, anarhično, ob enem pa izjemno dobro organiziran dogodek, če ne, ne bi šlo tako, kot je. Na prizorišču so bili trije odri, na enem se je igralo, na drugem pospravljalo, na tretjem pa so se skupine pripravljale; to je bil eden bolj zapletenih logističnih izzivov, kako koncert speljati brez večjih prekinitev. Zraven sem bil celo, ko so morali zamenjati vrstni red, saj je David Bowie hotel sodelovati s tonskim mojstrom Mikeom Robinsonom, s katerim je sodeloval že v preteklosti.«
Seveda je Live Aid bil koncert presežkov - v živo si ga je ogledalo več kot 160.000 ljudi, poleg tega pa so koncert prenašali tudi po radiju in televiziji. Za tiste čase je bil to precej velik dosežek, saj naj bi si koncert tako ogledalo preko 1,9 milijarde ljudi v več kot 150 državah. Tudi v bivši republiki smo koncert prenašali, v takratni komentatorski ekipi je bil naš dolgoletni sodelavec Dragan Bulič, ki se takole spominja prenosa:
» Ko smo prenašali ameriški del, nismo prejeli seznama nastopajočih. To težavo smo reševali skupaj, torej po principu kdo je več vedel. Vendar ko je prišel na oder znani roker George Thorogood, na hrvaški televiziji niso vedeli, kdo je to. Sam sem ga v trenutku prepoznal in najavil. Za tem sem prejel nekaj pošte iz Zagreba, kjer so me za najavo precej pohvalili in na to priznanje sem še danes ponosen.«
Live Aid je bil globalni dobrodelni dogodek, ne samo da je več kot 150 držav prenašalo koncert preko medijev, v številnih državah sveta so po vzoru Live Aida nastali podobni dobrodelni dogodki. Tudi v bivši skupni državi smo imeli tako lasten festival imenovan Yu Rock misija, ki je zgodil na stadionu Crvene zvezde že mesec dni pred Live Aidom. Nastala je tudi skladba Za milion godina (Za milijon let), ki so jo takrat posneli najvidnejši predstavniki popularne glasbe takratne Jugoslavije. Med njimi je bila tudi naša glasbena urednica, Anja Rupel:
»Spomnim se, da nas je na snemanje skladbe v Beograd prišlo okoli 33. Slovenske barve sva takrat zastopala z Zoranom Predinom, sicer nisva imela neke glavne vloge, saj sva pela spremljevalne vokale. Snemanje je bilo precej zabavno, trajalo je kar nekaj ur; predvsem pa je tukaj šlo za druženje. Meni je bilo precej fascinatno vse skupaj, saj sem bila takrat stara le 17 let.«
Seveda smo v Intelekti na Live Aid pogledali tudi z nekaj kritične distance, saj prepogosto sredstva, ki so namenjena v humanitarne namene, na najdejo pravega naslovnika. Kljub temu pa dr. Svanibor Pettan opozarja na pomembno idealistično komponento, ki jo imajo tovrstni festivali
»Moje mnenje o dobrodelnih koncertih je načeloma pozitivno, kajti idealizem je pomembna tema v zgodovini popularne glasbe. Analiza učinkov tovrstnih dogodkov, vključno s financami, nam v sklopu študijskega procesa pomaga razumeti dinamiko raziskovalnega polja popularne glasbe. Glasba ponuja izjemno opazovalno točko za boljše spoznavanje in bolj poglobljeno razumevanje sveta, v katerem živimo, in dobrodelni koncerti so vsekakor eno izmed ogledal, v katerih nenehno opazujemo sebe in družbo ter poizkušamo dojeti, kaj bi lahko spremenili na bolje.«
.
