Strokovnjake skrbijo dolgoročne posledice korona obdobja na duševno zdravje otrok

10 odstotkov otrok in od 15 do 20 odstotkov mladih v Sloveniji se sooča z duševnimi in vedenjskimi motnjami. V zadnjem desetletju se je močno povečalo število obravnav pri zdravnikih in specialistih, prav tako število receptov, izdanih za zdravljenje duševnih motenj otrok in mladostnikov. Strokovnjaki že dalj časa opozarjajo, da jih je premalo in je dostopnost do kakovostne obravnave slaba predvsem izven mestnih središč. A ko se je že zdelo, da se stvari premikajo na bolje - v Sloveniji se je odprlo 10 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov -, je svoje naredil tudi koronavirus. Čakalne dobe za specialistične obravnave so se še podaljšale, strokovnjaki pa opažajo porast hujših oblik duševnih stisk pri otrocih. Več v Intelekti gosti: otroška psihiatrija na ljubljanski Pediatrični kliniki dr. Marija Anderluh, klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Tjaša Bertoncelj, Sandra Murk in Maša Blaznik z Zveze prijateljev mladine Slovenije in njihovega Tom telefona, Ksenija Lekič, vodja preventivnega programa tosemjez.net pri celjski območni enoti NIJZ, in dr. Matej Vinko, vodja strokovne interdisciplinarne skupine za duševno zdravje otrok in mladostnikov pri NIJZ.

Špela Šebenik