V kolikšni meri se svet res deglobalizira, koliko pa globalizacija dobiva samo drugačen ekonomski, politični in ideološki značaj ter kako bi to lahko vplivalo na ustroj svetovnega gospodarstva v vse bolj multipolarnem svetu?

Pogosto govorimo o tem, kako je svet vedno bolj povezan, vsaj pretekla desetletja smo ogromno poslušali tudi o nujnosti liberalizacije trgov in vse večjega pretoka blaga, delovne sile, tehnologije in informacij, proizvodni procesi pa so se od preloma tisočletja razprostrli dobesedno čez vse celine sveta. Če je bila ta pospešena globalizacija vsaj na Zahodu dolgo videna kot takorekoč nujen zgodovinski proces, ki vsem prinaša samo napredek, pa smo se po drugi strani začeli v zadnjih letih vse bolj zavedati, da vedno večja povezanost sveta ni nujno enosmeren proces. Zmaga Donalda Trumpa v Združenih državah in trgovinska vojna s Kitajsko, Brexit, manjšanje moči mednarodnih institucij, kot je Svetovna trgovinska organizacija, ter nenazadnje pretrganje dobavnih verig zaradi epidemije koronavirusa in obsežne sankcije ob vojni v Ukrajini: to je le nekaj dogodkov, ki opozarjajo, da smo – kljub temu da se globalizacija na marsikaterem področju nadaljuje in smo ljudje na mnoge načine vedno bolj povezani – vsaj v politično-ekonomskem smislu priča kar nekaj procesom deglobalizacije, pa tudi povsem drugačnemu odnosu do tega vse od hladne vojne tako močno propagiranega pojma. Ko na Zahodu ne le nacionalistični, ampak tudi liberalni politiki vse več govorijo o selitvah industrije domov in uvedbah carin, se torej zdi smiselno natančneje osvetliti ta premik v miselnosti, ki je, kot se zdi, zajel celoten zahodni politični in ekonomski prostor. Kako in zakaj je prišlo do te spremembe, v kolikšni meri se svet res deglobalizira, koliko pa globalizacija dobiva samo drugačen ekonomski, politični in ideološki značaj ter kako bi to lahko vplivalo na ustroj svetovnega gospodarstva? O tovrstnih vprašanjih bodo v tokratni Intelekti razmišljali dva predavatelja na ljubljanski Ekonomski fakulteti, dr. Bogomir Kovač in dr. Jože P. Damijan ter zgodovinar in odgovorni urednik Radia Študent Gal Krizmanič. Oddajo je pripravila Alja Zore.

foto: Pixabay

Alja Zore