Ali tujcem, ki prihajajo živet in delat v Slovenijo, znamo ponuditi ustrezna orodja za učenje, s pomočjo katerih bi hitro, a še vedno kvalitetno osvojili jezik in se tako polno vključili v naš družbeno-kulturni prostor?
Čeprav je slovenski jezik pregovorno majhen in za njim tudi ne stoji kaka gospodarsko posebej močna ali kulturno vplivna država, to vseeno ne pomeni, da v 21. stoletju ne obstaja presenetljivo veliko ljudi, ki se ga bodisi želijo bodisi morajo naučiti. Najprej so tu tisti radovedni študentje slavistike s celega sveta, ki jih bolj kakor k ruščini ali poljščini vleče k malo znanemu, eksotičnemu jeziku izpod Alp. Potem so tu seveda vsi tisti, ki sta jih v Slovenijo pripeljala ali iskanje poslovnih priložnosti ali ljubezen. No, levji delež pa slej ko prej predstavljajo ljudje, ki pred podnebnimi spremembami, revščino, lakoto in vojno bežijo v Evropsko unijo ter po spletu različnih okoliščin navsezadnje končajo med nami. Tako je bilo že z bosanskimi in hrvaškimi begunci v devetdesetih, tako je bilo s tistim prgiščem sirskih beguncem, ki smo jim ponudili azil pred sedmimi leti, tako je tudi v septembru leta 2022, ko v naše osnovne šole prvikrat množično vstopajo ukrajinski učenke in učenci. In če pomislimo, kakšne so razmere po svetu danes, je verjeti, da bo število ljudi, ki se bodo učili slovensko, le še naraščalo.
Pa jim v Sloveniji sploh znamo ponuditi pravih orodij, se pravi jezikovnih tečajev, učbenikov in spletnih aplikacij, s katerimi bi se čim hitreje in čim temeljiteje naučili slovenščine ter se tako lažje vključili v naš družbeno-kulturni prostor? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili strokovnjake, ki se tako znanstveno-raziskovalno kakor povsem praktično, pedagoško oziroma andragoško ubadajo s poučevanjem slovenščine kot drugega in tujega jezika. To so bili: dr. Nataša Pirih Svetina z Oddelka za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete pa dr. Ina Ferbežar, dr. Mihaela Knez, Jana Kete Matičič in dr. Marko Stabej s Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva.
foto: učbeniki slovenskega kezika za tujce (Goran Dekleva)
