Iskanje
Avtor kultne televizijske serije Twin Peaks in nič manj razvpitih filmov, kot so Modri žamet, Divji v srcu in Mulholland Drive, je v očeh številnih veljal za največjega mojstra sedme umetnosti našega časa
Včasih se zdi, kakor da je biti kritičen do filmov, ki prihajajo iz Hollywooda, malodane stvar minimalnega osebnega samospoštovanja resnih cinefilov, kajne. A vsake tolikokrat se pojavi kak režiser, ki celo sredi ameriške tovarne cukrenih sanj in cenene zabave vendarle ustvari filme, v katerih tudi najbolj izbirčni gledalke in gledalci hitro prepoznajo čisto pravo, emocionalno in intelektualno izzivalno, nemara že kar sublimno umetnost. Eden takih je bil skoraj gotovo David Lynch, ki se je poslovil letos januarja v 79. letu starosti.
V štirih desetletjih, med letoma 1977 in 2017, je posnel deset filmov, med katerimi gre menda posebej izpostaviti Modri žamet pa Divje v srcu in Mullholland Drive, ter tri sezone kultne televizijske nadaljevanke Twin Peaks, za ta opus pa je – poleg številih nominacij – med drugim prejel zlato palmo v Cannesu, častnega zlatega leva v Benetkah in oskarja za življenjsko delo. Še več; britanski časopis Guardian ga je že pred slabima dvema desetletjema razglasil za največjega režiserja našega časa, legendarna filmska kritičarka Pauline Kael ga je označila za prvega resnično popularnega nadrealista, režiserski kolega Martin Scorsese pa je ob njegovi smrti zapisal, da je Lynch na veliko platno spravil resnično nezaslišane podobe, take, ki jih pred tem še ni videlo človeško oko.
Če je tako, tedaj se najbrž velja vprašati, s čim natanko se je David Lynch pravzaprav zavihtel na sam vrh filmskega Parnasa? Velja se, drugače rečeno, vprašati, kaj nam njegovi filmi pripovedujejo in kako to počno? – Prav tega smo se lotili v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili literarnega in filmskega kritika Roberta Kureta pa filozofa, sociologa, pisatelja in predavatelja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, dr. Mirta Komela, ter kulturologinjo, našo kolegico s televizijske strani Kolodvorske ulice, avtorico oddaje Televizorka, Ivano Novak.
Foto kolaž:
- David Lynch na festivalu v Cannesu leta 2017 (Georges Biard, Wikipedija)
- Plakat za film Eraserhead, 1977 (Libra Films, Wikipedija)
- Plakat za film Človek slon, 1980 (Paramount Pictires, Wikipedija)
- Plakat za film Dune, 1984 (Universal Pivture, Wikipedija)
- Plakat za film Modri žamet, 1986 (De Laurentiis Entertainment Group, Wikipedija)
- Plakat za film Divji v srcu, 1990 (The Samuel Goldwyn Company, Wikipedija)
- Kader iz uvodne špice za prvi dve sezoni televizijske serije Twin Peaks, 1990-91 (ABC, Wikipedija)
- Plakat za film Twin Peaks : Ogenj hodi z mano (New Line Cinema, Wikipedija)
- Plakat za film Izgubljena cesta, 1997 (October Films, Wikipedija)
- Plakat za film Resnična zgodba, 1999 (Buena Vista Pictures, Wikipedija)
- Plakat za film Mulholland Drive, 2001 (Universal Pictires, Wikipedija)
- Plakat za film Notranje zadeve, 2006 (Absurda / 518 Media, Wikipedija)
- Plakat za tretjo sezono televizijske serije Twin Peaks, 2017 (Showtime, Wikipedija)
Avtor kultne televizijske serije Twin Peaks in nič manj razvpitih filmov, kot so Modri žamet, Divji v srcu in Mulholland Drive, je v očeh številnih veljal za največjega mojstra sedme umetnosti našega časa
Včasih se zdi, kakor da je biti kritičen do filmov, ki prihajajo iz Hollywooda, malodane stvar minimalnega osebnega samospoštovanja resnih cinefilov, kajne. A vsake tolikokrat se pojavi kak režiser, ki celo sredi ameriške tovarne cukrenih sanj in cenene zabave vendarle ustvari filme, v katerih tudi najbolj izbirčni gledalke in gledalci hitro prepoznajo čisto pravo, emocionalno in intelektualno izzivalno, nemara že kar sublimno umetnost. Eden takih je bil skoraj gotovo David Lynch, ki se je poslovil letos januarja v 79. letu starosti.
V štirih desetletjih, med letoma 1977 in 2017, je posnel deset filmov, med katerimi gre menda posebej izpostaviti Modri žamet pa Divje v srcu in Mullholland Drive, ter tri sezone kultne televizijske nadaljevanke Twin Peaks, za ta opus pa je – poleg številih nominacij – med drugim prejel zlato palmo v Cannesu, častnega zlatega leva v Benetkah in oskarja za življenjsko delo. Še več; britanski časopis Guardian ga je že pred slabima dvema desetletjema razglasil za največjega režiserja našega časa, legendarna filmska kritičarka Pauline Kael ga je označila za prvega resnično popularnega nadrealista, režiserski kolega Martin Scorsese pa je ob njegovi smrti zapisal, da je Lynch na veliko platno spravil resnično nezaslišane podobe, take, ki jih pred tem še ni videlo človeško oko.
Če je tako, tedaj se najbrž velja vprašati, s čim natanko se je David Lynch pravzaprav zavihtel na sam vrh filmskega Parnasa? Velja se, drugače rečeno, vprašati, kaj nam njegovi filmi pripovedujejo in kako to počno? – Prav tega smo se lotili v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili literarnega in filmskega kritika Roberta Kureta pa filozofa, sociologa, pisatelja in predavatelja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, dr. Mirta Komela, ter kulturologinjo, našo kolegico s televizijske strani Kolodvorske ulice, avtorico oddaje Televizorka, Ivano Novak.
Foto kolaž:
- David Lynch na festivalu v Cannesu leta 2017 (Georges Biard, Wikipedija)
- Plakat za film Eraserhead, 1977 (Libra Films, Wikipedija)
- Plakat za film Človek slon, 1980 (Paramount Pictires, Wikipedija)
- Plakat za film Dune, 1984 (Universal Pivture, Wikipedija)
- Plakat za film Modri žamet, 1986 (De Laurentiis Entertainment Group, Wikipedija)
- Plakat za film Divji v srcu, 1990 (The Samuel Goldwyn Company, Wikipedija)
- Kader iz uvodne špice za prvi dve sezoni televizijske serije Twin Peaks, 1990-91 (ABC, Wikipedija)
- Plakat za film Twin Peaks : Ogenj hodi z mano (New Line Cinema, Wikipedija)
- Plakat za film Izgubljena cesta, 1997 (October Films, Wikipedija)
- Plakat za film Resnična zgodba, 1999 (Buena Vista Pictures, Wikipedija)
- Plakat za film Mulholland Drive, 2001 (Universal Pictires, Wikipedija)
- Plakat za film Notranje zadeve, 2006 (Absurda / 518 Media, Wikipedija)
- Plakat za tretjo sezono televizijske serije Twin Peaks, 2017 (Showtime, Wikipedija)
Sonce na Zemljo pošlje vsakodnevno dovolj energije, da bi z njo lahko pokrili vse potrebe človeštva po njej in še mnogo več. A kljub temu je danes povsem očitno, da se tovrstna 'energetska enačba' - vsaj za zdaj - nikakor ne izide v obojestransko zadovoljstvo človeštva in planeta.
51 min • 09. 12. 2025
Prehranska podpora in prehranska terapija morata biti skrbno premišljeni, slediti morata strokovnim smernicam in temeljiti na posameznikovih izvidih.
45 min • 02. 12. 2025
Družba raste in napreduje tudi zaradi ljudi, ki ji nastavljajo ogledalo. Ravno zaradi teh pronicljivih posameznikov konstruktivne in tehtne kritike ne ostajajo skrite nekje v kotičku, temveč pri prejemnikih sporočila sprožijo tudi proces samorefleksije in ovrednotenje družbenega stanja, v katerem živimo in delujemo, v najbolj idealnih scenarijih pa postanejo tudi katalizator za spremembe. V tej Intelekti, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, bomo govorili o treh konkretnih žanrih družbenega komentarja: radijska glosa, časopisni vizualni komentar in televizijska satirična oddaja ter kako se ustvarjalci teh lotevajo svojega dela in razumejo svojo umeščenost v družbeno tkivo. Vabljeni k poslušanju. - oblikovalec in prejemnik nagrade Prešernovega sklada Tomato Košir; - radijski sodelavec s Prvega programa, kjer ustvarja oddaje za Dokumentarno-feljtonsko uredništvo, in z Drugega programa, kjer že 25 let piše Zapise iz močvirja, Marko Radmilovič; - glasbenik in tekstopisec Igor Bračič iz dueta Slon in Sadež ter ekipe Kaj dogaja na TV Slovenija; - doc.dr. Jernej Kaluža s Katedre za kulturologijo ljubljanskega FDV-ja; - asist. Robert Bobnič s Katedre za kulturologijo ljubljanskega FDV-ja.
50 min • 25. 11. 2025
Kakšno besedo imajo prebivalke in prebivalci pri načrtovanju javnega prostora? To vprašanje se odpira tudi pri organizaciji javnega prevoza. Je participacija javnosti pri odločanju nujna in kaj nas učijo primeri iz tujine? Kako javnost hitreje in bolj učinkovito vključevati pri oblikovanju rešitev? V tokratni Intelekti se posvečamo vprašanju, zakaj se ključni prostorski projekti pogosto vodijo brez zgodnje vsebinske razprave, zakaj je komunikacija enosmerna, informativna, ne pa participativna ter zakaj je v procesih odločanja presežek politične interpretacije in premalo strokovnega diskurza. V Intelekti gostimo Aidana Cerarja iz Inštituta za politike prostora in Marjeto Benčina iz društva za sonaraven razvoj Focus. Oddajo pripravlja Miha Žorž
49 min • 17. 11. 2025
Kako misliti nuklearno dobo in na kakšne načine je izum jedrskega orožja vplival na vojskovanje, diplomacijo, znanost in človekov položaj v svetu
51 min • 11. 11. 2025
