Iskanje
Novi varuh človekovih pravic napoveduje, da bo svoje naloge opravljal proaktivno, v tesnem sodelovanju s civilno družbo in strokovnjaki
Novi varuh človekovih pravic napoveduje, da bo svoje naloge opravljal proaktivno, v tesnem sodelovanju s civilno družbo in strokovnjaki
Konec prejšnjega tedna je Državni zbor s kar 89 glasovi izvolil novega varuha človekovih pravic. Specialni pedagog Peter Svetina, ki bo čez dobra dva tedna prevzel položaj od dozdajšnje varuhinje Vlaste Nussdorfer, napoveduje, da bo naloge varuha opravljal proaktivno, v tesnem sodelovanju s civilno družbo in strokovnjaki. V središču svojega delovanja vidi človeka in človečnost, posebno pozornost pa bo tako kot doslej namenjal ranljivim skupinam. Novi varuh človekovih pravic Peter Svetina pravi, da si je vedno prizadeval, da bi ljudem dali dostojanstvo.
»Ravno tukaj pademo. Se pravi, da se med seboj ne spoštujemo, in to ne glede na svetovni nazor, na politično prepričanje, na socialni status, je spoštovanja premalo. Ko nekoga ne spoštuješ, mu teptaš dostojanstvo.«
»Prav je, da vsakdo reče, kar misli. Vseeno pa je treba pri tem izbirati besede,« je povedal na temo sovražnega govora. Družbenega konsenza o tem, da bi istospolni par v Sloveniji posvojil otroka ali da bi lezbični par dobil otroka z biomedicinsko pomočjo, ni, poudarja Svetina, njegovo osebno mnenje pa je, da je treba spoštovati voljo in želje ljudi.
Ob izvolitvi je Svetina dejal, da tako prepričljive podpore vseh strank v parlamentu ni pričakoval in da mu je s tem naložena dodatna odgovornost. Na vprašanje o nezakonitih migracijah in prebežnikih pa je povedal:
»Varuh človekovih pravic varuje človekove pravice na ozemlju Republike Slovenije. To se pravi, ko neki človek stopi na ozemlje Slovenije, veljajo zanj naši pravni standardi kot človekove pravice. To velja za vse. Državni organi morajo vsakega človeka, ne glede na to, kdo je in kaj je, obravnavati v skladu z zakonodajo in spoštovati morajo njegovo dostojanstvo.«
»Slovenija je pravna in socialna država. Ali je v vsakem trenutku, to pa ne. Zato je treba težiti, spodbujati k temu, da bo to postala,« je končal.
Novi varuh človekovih pravic napoveduje, da bo svoje naloge opravljal proaktivno, v tesnem sodelovanju s civilno družbo in strokovnjaki
Novi varuh človekovih pravic napoveduje, da bo svoje naloge opravljal proaktivno, v tesnem sodelovanju s civilno družbo in strokovnjaki
Konec prejšnjega tedna je Državni zbor s kar 89 glasovi izvolil novega varuha človekovih pravic. Specialni pedagog Peter Svetina, ki bo čez dobra dva tedna prevzel položaj od dozdajšnje varuhinje Vlaste Nussdorfer, napoveduje, da bo naloge varuha opravljal proaktivno, v tesnem sodelovanju s civilno družbo in strokovnjaki. V središču svojega delovanja vidi človeka in človečnost, posebno pozornost pa bo tako kot doslej namenjal ranljivim skupinam. Novi varuh človekovih pravic Peter Svetina pravi, da si je vedno prizadeval, da bi ljudem dali dostojanstvo.
»Ravno tukaj pademo. Se pravi, da se med seboj ne spoštujemo, in to ne glede na svetovni nazor, na politično prepričanje, na socialni status, je spoštovanja premalo. Ko nekoga ne spoštuješ, mu teptaš dostojanstvo.«
»Prav je, da vsakdo reče, kar misli. Vseeno pa je treba pri tem izbirati besede,« je povedal na temo sovražnega govora. Družbenega konsenza o tem, da bi istospolni par v Sloveniji posvojil otroka ali da bi lezbični par dobil otroka z biomedicinsko pomočjo, ni, poudarja Svetina, njegovo osebno mnenje pa je, da je treba spoštovati voljo in želje ljudi.
Ob izvolitvi je Svetina dejal, da tako prepričljive podpore vseh strank v parlamentu ni pričakoval in da mu je s tem naložena dodatna odgovornost. Na vprašanje o nezakonitih migracijah in prebežnikih pa je povedal:
»Varuh človekovih pravic varuje človekove pravice na ozemlju Republike Slovenije. To se pravi, ko neki človek stopi na ozemlje Slovenije, veljajo zanj naši pravni standardi kot človekove pravice. To velja za vse. Državni organi morajo vsakega človeka, ne glede na to, kdo je in kaj je, obravnavati v skladu z zakonodajo in spoštovati morajo njegovo dostojanstvo.«
»Slovenija je pravna in socialna država. Ali je v vsakem trenutku, to pa ne. Zato je treba težiti, spodbujati k temu, da bo to postala,« je končal.
Medtem ko smo priča znanstvenemu dosežku človeštva, saj se je vesoljska človeška odprava od Zemlje oddaljila najdlje, pa Zemljo, svet, človeštvo pretresa dogajanje, ki se mu ni mogoče izogniti. Dosedanje vrednote in pravila, ki so – vsaj večinoma – veljali do zdaj, se umikajo nekemu drugemu svetu, ki ga vodijo politiki, ki so pravzaprav psihopatske osebnosti, in peščica najbogatejših. Ljudi ne usmerjajo več zavedanje skupnosti, spoštljivost in razumevanje, ampak spletni algoritmi, laži, gotovo tudi strah pred prihodnostjo. V kakšnem svetu živimo in kako razumeti sedanji čas, predvsem pa, kako ohraniti trezen razum? O tem bo v oddaji Intervju na Prvem govorila dr. Renata Salecl, mednarodno uveljavljena filozofinja in sociologinja, predavateljica ter avtorica številnih knjig, člankov in kolumen.
47 min • 15. 04. 2026
Arhitektka po izobrazbi, popotna fotografinja po srcu – Andreja Ravnak, najboljša popotna fotografinja na svetu leta 2023, nam je zaupala skrivnosti svojega ustvarjanja. Od valovitih toskanskih polj do hmeljišč Savinjske doline - njene fotografije očarajo s perspektivo, svetlobo in kompozicijo. V oddaji Intervju je spregovorila o svojih izkušnjah, najljubših fotografskih lokacijah, arhitekturnem razumevanju prostora, razkrila pa nam je tudi svoj pogled na fotografijo v dobi mobilnikov in umetne inteligence.
47 min • 08. 04. 2026
Intenzivna militarizacija, kopičenje oboroženih spopadov, naraščajoča polarizacija in radikalizacija, razvoj umetne inteligence v vojaške namene in ponoven vznik nacionalističnih diskurzov. To je svet, v katerem živimo, zato se upravičeno s strahom oziramo v prihodnost. Profesor zgodovinske sociologije dr. Siniša Malešević na University College Dublin preučuje vojno, nasilje, nacionalizem, družbeno teorijo in tudi imperije. V Ljubljani je marca sodeloval na znanstvenem simpoziju Aleša Debeljaka, ki so ga ob 10-ti obletnici smrti organizirali na Katedri za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V okviru obiska je za študente obramboslovja pripravil predavanje z naslovom Vojaki, civilisti in nacionalizem. Po predavanju se je z njim pogovarjala novinarka Urška Henigman.
42 min • 01. 04. 2026
Evropa se v zadnjih letih znova intenzivno vprašuje o svojih mejah, identiteti in ravnotežjih moči. V središču teh razprav so pogosto države Srednje in Vzhodne Evrope – od baltskih do Poljske in Ukrajine. Kako te spremembe vidi nekdo, ki regijo opazuje kot potopisec, novinar in esejist? Nikodem Szczyglowski – pisec, prevajalec in poznavalec srednjeevropskega prostora, ki je študiral mediteransko arheologijo v Lodžu in menedžment v Pragi, že vrsto let raziskuje zgodovinske in kulturne plasti evropskih pokrajin. O državah ob Baltskem morju, o odnosih med Poljsko in Ukrajino, o tem, kako se danes spreminja Evropa – in tudi o tem, kako je v tem prostoru videti Slovenija, se je z njim v oddaji Intervju pogovarjal Marko Rozman.
39 min • 25. 03. 2026
Že enajsto leto zapored je tretja sreda v marcu slovenski dan možganov, namenjen ozaveščanju o njihovem pomenu, raziskovanju delovanja ter skrbi za zdravje našega živčevja. Ob tem bodo letos v Sinapsi, slovenskem društvu za nevroznanost, predstavili javno pobudo za oblikovanje nacionalne strategije za zdravje možganov. Več o tem, pa tudi o pristopu k Evropskemu partnerstvu za zdravje možganov, pomenu bazičnih nevroznanstvenih raziskav ter o javnozdravstvenem, gospodarskem in socialnem bremenu, ki ga bolezni možganov pomenijo za družbo, bo v sredinem Intervjuju na Prvem povedal prof. dr. Boris Rogelj, predsednik Slovenskega društva za nevroznanost in vodja Odseka za biotehnologijo na Inštitutu Jožef Stefan. Z njim se bo pogovarjala Mojca Delač.
45 min • 18. 03. 2026
