Iskanje
Si predstavljate življenje v popolni temi in večni tišini? Tak je vsakdan gluhoslepih, ljudi z različnimi okvarami sluha IN vida, ki pa jih ne smemo enačiti z eno ali drugo skupino senzornih invalidov, torej s slepimi ali z gluhimi. Imajo drugačne potrebe, srečujejo se z dodatnimi ovirami. Kako živijo osebe z gluhoslepoto, kakšne so njihove težave in kakšne potrebe, kako jim lahko pomagamo, kaj bi morala storiti država in kako naj se do gluhoslepih vede okolica? Gostja sredinega Intervjuja na Prvem bo dr. Simona Gerenčer Pegan, sekretarka in strokovna vodja Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, in ena glavnih bork za enakopravnost in pravice oseb z gluhoslepoto pri nas.
Borka za pravice gluhoslepih in njihovo vključenost v družbo
Si predstavljate življenje v popolni temi in večni tišini? Tak je vsakdan gluhoslepih, ljudi z različnimi okvarami sluha IN vida, ki pa jih ne smemo enačiti z eno ali drugo skupino senzornih invalidov, torej s slepimi ali z gluhimi. Imajo drugačne potrebe, srečujejo se z dodatnimi ovirami. Glede na demografske podatke naj bi jih v Sloveniji živelo okoli 9.700, v Evropi pa kar 3.700.000.
Dr. Simona Gerenčer Pegan, sekretarka in strokovna vodja Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, je ena glavnih bork za enakopravnost in pravice oseb z gluhoslepoto pri nas. V stik s svetom gluhoslepih je prišla po naključju.
“Človek nikoli ne ve, kam ga bo pot zanesla in tudi jaz nisem načrtovala ali izbrala prav tega področja. Po koncu študija sem kot tolmačka za znakovni jezik spoznala človeka z gluhoslepoto. In ko sem z vsem znanjem in diplomami v žepu stala pred človekom in nisem vedela, kako pristopiti, kako se sploh sporazumevati z njim, sem doživela velik občutek nemoči. Ta trenutek me je postavil pred dejstvo, rekla sem si: “Simona, nekaj naredi, sicer vrni vse, kar imaš v žepu!” Takrat smo ustanovili Združenje DLAN in od takrat je gluhoslepota del mojega vsakdana.”
Ljudje lahko delno razumemo slepe, vsak se je že kdaj znašel v popolni temi, čeprav za kratek čas, tudi gluhoto lahko razumemo. Veliko težje pa je razumeti obe okvari hkrati.
“Gluhoslepoto je težko razumeti. Ne glede na to, koliko let že delam z njimi, se mnogokrat vprašam, kako naprej in kako sem si sploh upala podati na to pot. Ampak odgovor je zelo preprost: najbolj pomembno je vedno biti človek. Biti človek pred človekom. Jim dati možnost, da pokažejo, kaj zmorejo in kaj so. Ne gledamo pri posamezniku tistega, česar nima, ampak tisto, kar ima. In ga tukaj jačamo. Mi z njimi vsak dan naredimo izjemne uspehe. To so največji mojstri življenja.”
Si predstavljate življenje v popolni temi in večni tišini? Tak je vsakdan gluhoslepih, ljudi z različnimi okvarami sluha IN vida, ki pa jih ne smemo enačiti z eno ali drugo skupino senzornih invalidov, torej s slepimi ali z gluhimi. Imajo drugačne potrebe, srečujejo se z dodatnimi ovirami. Kako živijo osebe z gluhoslepoto, kakšne so njihove težave in kakšne potrebe, kako jim lahko pomagamo, kaj bi morala storiti država in kako naj se do gluhoslepih vede okolica? Gostja sredinega Intervjuja na Prvem bo dr. Simona Gerenčer Pegan, sekretarka in strokovna vodja Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, in ena glavnih bork za enakopravnost in pravice oseb z gluhoslepoto pri nas.
Borka za pravice gluhoslepih in njihovo vključenost v družbo
Si predstavljate življenje v popolni temi in večni tišini? Tak je vsakdan gluhoslepih, ljudi z različnimi okvarami sluha IN vida, ki pa jih ne smemo enačiti z eno ali drugo skupino senzornih invalidov, torej s slepimi ali z gluhimi. Imajo drugačne potrebe, srečujejo se z dodatnimi ovirami. Glede na demografske podatke naj bi jih v Sloveniji živelo okoli 9.700, v Evropi pa kar 3.700.000.
Dr. Simona Gerenčer Pegan, sekretarka in strokovna vodja Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, je ena glavnih bork za enakopravnost in pravice oseb z gluhoslepoto pri nas. V stik s svetom gluhoslepih je prišla po naključju.
“Človek nikoli ne ve, kam ga bo pot zanesla in tudi jaz nisem načrtovala ali izbrala prav tega področja. Po koncu študija sem kot tolmačka za znakovni jezik spoznala človeka z gluhoslepoto. In ko sem z vsem znanjem in diplomami v žepu stala pred človekom in nisem vedela, kako pristopiti, kako se sploh sporazumevati z njim, sem doživela velik občutek nemoči. Ta trenutek me je postavil pred dejstvo, rekla sem si: “Simona, nekaj naredi, sicer vrni vse, kar imaš v žepu!” Takrat smo ustanovili Združenje DLAN in od takrat je gluhoslepota del mojega vsakdana.”
Ljudje lahko delno razumemo slepe, vsak se je že kdaj znašel v popolni temi, čeprav za kratek čas, tudi gluhoto lahko razumemo. Veliko težje pa je razumeti obe okvari hkrati.
“Gluhoslepoto je težko razumeti. Ne glede na to, koliko let že delam z njimi, se mnogokrat vprašam, kako naprej in kako sem si sploh upala podati na to pot. Ampak odgovor je zelo preprost: najbolj pomembno je vedno biti človek. Biti človek pred človekom. Jim dati možnost, da pokažejo, kaj zmorejo in kaj so. Ne gledamo pri posamezniku tistega, česar nima, ampak tisto, kar ima. In ga tukaj jačamo. Mi z njimi vsak dan naredimo izjemne uspehe. To so največji mojstri življenja.”
Medtem ko smo priča znanstvenemu dosežku človeštva, saj se je vesoljska človeška odprava od Zemlje oddaljila najdlje, pa Zemljo, svet, človeštvo pretresa dogajanje, ki se mu ni mogoče izogniti. Dosedanje vrednote in pravila, ki so – vsaj večinoma – veljali do zdaj, se umikajo nekemu drugemu svetu, ki ga vodijo politiki, ki so pravzaprav psihopatske osebnosti, in peščica najbogatejših. Ljudi ne usmerjajo več zavedanje skupnosti, spoštljivost in razumevanje, ampak spletni algoritmi, laži, gotovo tudi strah pred prihodnostjo. V kakšnem svetu živimo in kako razumeti sedanji čas, predvsem pa, kako ohraniti trezen razum? O tem bo v oddaji Intervju na Prvem govorila dr. Renata Salecl, mednarodno uveljavljena filozofinja in sociologinja, predavateljica ter avtorica številnih knjig, člankov in kolumen.
47 min • 15. 04. 2026
Arhitektka po izobrazbi, popotna fotografinja po srcu – Andreja Ravnak, najboljša popotna fotografinja na svetu leta 2023, nam je zaupala skrivnosti svojega ustvarjanja. Od valovitih toskanskih polj do hmeljišč Savinjske doline - njene fotografije očarajo s perspektivo, svetlobo in kompozicijo. V oddaji Intervju je spregovorila o svojih izkušnjah, najljubših fotografskih lokacijah, arhitekturnem razumevanju prostora, razkrila pa nam je tudi svoj pogled na fotografijo v dobi mobilnikov in umetne inteligence.
47 min • 08. 04. 2026
Intenzivna militarizacija, kopičenje oboroženih spopadov, naraščajoča polarizacija in radikalizacija, razvoj umetne inteligence v vojaške namene in ponoven vznik nacionalističnih diskurzov. To je svet, v katerem živimo, zato se upravičeno s strahom oziramo v prihodnost. Profesor zgodovinske sociologije dr. Siniša Malešević na University College Dublin preučuje vojno, nasilje, nacionalizem, družbeno teorijo in tudi imperije. V Ljubljani je marca sodeloval na znanstvenem simpoziju Aleša Debeljaka, ki so ga ob 10-ti obletnici smrti organizirali na Katedri za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V okviru obiska je za študente obramboslovja pripravil predavanje z naslovom Vojaki, civilisti in nacionalizem. Po predavanju se je z njim pogovarjala novinarka Urška Henigman.
42 min • 01. 04. 2026
Evropa se v zadnjih letih znova intenzivno vprašuje o svojih mejah, identiteti in ravnotežjih moči. V središču teh razprav so pogosto države Srednje in Vzhodne Evrope – od baltskih do Poljske in Ukrajine. Kako te spremembe vidi nekdo, ki regijo opazuje kot potopisec, novinar in esejist? Nikodem Szczyglowski – pisec, prevajalec in poznavalec srednjeevropskega prostora, ki je študiral mediteransko arheologijo v Lodžu in menedžment v Pragi, že vrsto let raziskuje zgodovinske in kulturne plasti evropskih pokrajin. O državah ob Baltskem morju, o odnosih med Poljsko in Ukrajino, o tem, kako se danes spreminja Evropa – in tudi o tem, kako je v tem prostoru videti Slovenija, se je z njim v oddaji Intervju pogovarjal Marko Rozman.
39 min • 25. 03. 2026
Že enajsto leto zapored je tretja sreda v marcu slovenski dan možganov, namenjen ozaveščanju o njihovem pomenu, raziskovanju delovanja ter skrbi za zdravje našega živčevja. Ob tem bodo letos v Sinapsi, slovenskem društvu za nevroznanost, predstavili javno pobudo za oblikovanje nacionalne strategije za zdravje možganov. Več o tem, pa tudi o pristopu k Evropskemu partnerstvu za zdravje možganov, pomenu bazičnih nevroznanstvenih raziskav ter o javnozdravstvenem, gospodarskem in socialnem bremenu, ki ga bolezni možganov pomenijo za družbo, bo v sredinem Intervjuju na Prvem povedal prof. dr. Boris Rogelj, predsednik Slovenskega društva za nevroznanost in vodja Odseka za biotehnologijo na Inštitutu Jožef Stefan. Z njim se bo pogovarjala Mojca Delač.
45 min • 18. 03. 2026
