Iskanje
Si predstavljate življenje v popolni temi in večni tišini? Tak je vsakdan gluhoslepih, ljudi z različnimi okvarami sluha IN vida, ki pa jih ne smemo enačiti z eno ali drugo skupino senzornih invalidov, torej s slepimi ali z gluhimi. Imajo drugačne potrebe, srečujejo se z dodatnimi ovirami. Kako živijo osebe z gluhoslepoto, kakšne so njihove težave in kakšne potrebe, kako jim lahko pomagamo, kaj bi morala storiti država in kako naj se do gluhoslepih vede okolica? Gostja sredinega Intervjuja na Prvem bo dr. Simona Gerenčer Pegan, sekretarka in strokovna vodja Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, in ena glavnih bork za enakopravnost in pravice oseb z gluhoslepoto pri nas.
Borka za pravice gluhoslepih in njihovo vključenost v družbo
Si predstavljate življenje v popolni temi in večni tišini? Tak je vsakdan gluhoslepih, ljudi z različnimi okvarami sluha IN vida, ki pa jih ne smemo enačiti z eno ali drugo skupino senzornih invalidov, torej s slepimi ali z gluhimi. Imajo drugačne potrebe, srečujejo se z dodatnimi ovirami. Glede na demografske podatke naj bi jih v Sloveniji živelo okoli 9.700, v Evropi pa kar 3.700.000.
Dr. Simona Gerenčer Pegan, sekretarka in strokovna vodja Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, je ena glavnih bork za enakopravnost in pravice oseb z gluhoslepoto pri nas. V stik s svetom gluhoslepih je prišla po naključju.
“Človek nikoli ne ve, kam ga bo pot zanesla in tudi jaz nisem načrtovala ali izbrala prav tega področja. Po koncu študija sem kot tolmačka za znakovni jezik spoznala človeka z gluhoslepoto. In ko sem z vsem znanjem in diplomami v žepu stala pred človekom in nisem vedela, kako pristopiti, kako se sploh sporazumevati z njim, sem doživela velik občutek nemoči. Ta trenutek me je postavil pred dejstvo, rekla sem si: “Simona, nekaj naredi, sicer vrni vse, kar imaš v žepu!” Takrat smo ustanovili Združenje DLAN in od takrat je gluhoslepota del mojega vsakdana.”
Ljudje lahko delno razumemo slepe, vsak se je že kdaj znašel v popolni temi, čeprav za kratek čas, tudi gluhoto lahko razumemo. Veliko težje pa je razumeti obe okvari hkrati.
“Gluhoslepoto je težko razumeti. Ne glede na to, koliko let že delam z njimi, se mnogokrat vprašam, kako naprej in kako sem si sploh upala podati na to pot. Ampak odgovor je zelo preprost: najbolj pomembno je vedno biti človek. Biti človek pred človekom. Jim dati možnost, da pokažejo, kaj zmorejo in kaj so. Ne gledamo pri posamezniku tistega, česar nima, ampak tisto, kar ima. In ga tukaj jačamo. Mi z njimi vsak dan naredimo izjemne uspehe. To so največji mojstri življenja.”
Si predstavljate življenje v popolni temi in večni tišini? Tak je vsakdan gluhoslepih, ljudi z različnimi okvarami sluha IN vida, ki pa jih ne smemo enačiti z eno ali drugo skupino senzornih invalidov, torej s slepimi ali z gluhimi. Imajo drugačne potrebe, srečujejo se z dodatnimi ovirami. Kako živijo osebe z gluhoslepoto, kakšne so njihove težave in kakšne potrebe, kako jim lahko pomagamo, kaj bi morala storiti država in kako naj se do gluhoslepih vede okolica? Gostja sredinega Intervjuja na Prvem bo dr. Simona Gerenčer Pegan, sekretarka in strokovna vodja Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, in ena glavnih bork za enakopravnost in pravice oseb z gluhoslepoto pri nas.
Borka za pravice gluhoslepih in njihovo vključenost v družbo
Si predstavljate življenje v popolni temi in večni tišini? Tak je vsakdan gluhoslepih, ljudi z različnimi okvarami sluha IN vida, ki pa jih ne smemo enačiti z eno ali drugo skupino senzornih invalidov, torej s slepimi ali z gluhimi. Imajo drugačne potrebe, srečujejo se z dodatnimi ovirami. Glede na demografske podatke naj bi jih v Sloveniji živelo okoli 9.700, v Evropi pa kar 3.700.000.
Dr. Simona Gerenčer Pegan, sekretarka in strokovna vodja Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, je ena glavnih bork za enakopravnost in pravice oseb z gluhoslepoto pri nas. V stik s svetom gluhoslepih je prišla po naključju.
“Človek nikoli ne ve, kam ga bo pot zanesla in tudi jaz nisem načrtovala ali izbrala prav tega področja. Po koncu študija sem kot tolmačka za znakovni jezik spoznala človeka z gluhoslepoto. In ko sem z vsem znanjem in diplomami v žepu stala pred človekom in nisem vedela, kako pristopiti, kako se sploh sporazumevati z njim, sem doživela velik občutek nemoči. Ta trenutek me je postavil pred dejstvo, rekla sem si: “Simona, nekaj naredi, sicer vrni vse, kar imaš v žepu!” Takrat smo ustanovili Združenje DLAN in od takrat je gluhoslepota del mojega vsakdana.”
Ljudje lahko delno razumemo slepe, vsak se je že kdaj znašel v popolni temi, čeprav za kratek čas, tudi gluhoto lahko razumemo. Veliko težje pa je razumeti obe okvari hkrati.
“Gluhoslepoto je težko razumeti. Ne glede na to, koliko let že delam z njimi, se mnogokrat vprašam, kako naprej in kako sem si sploh upala podati na to pot. Ampak odgovor je zelo preprost: najbolj pomembno je vedno biti človek. Biti človek pred človekom. Jim dati možnost, da pokažejo, kaj zmorejo in kaj so. Ne gledamo pri posamezniku tistega, česar nima, ampak tisto, kar ima. In ga tukaj jačamo. Mi z njimi vsak dan naredimo izjemne uspehe. To so največji mojstri življenja.”
Svojo športno kariero je gradila počasi – s ponavljanji, natančnostjo in vztrajanjem. Kot specialistka za veleslalom je smučarka iz Šmartnega ob Paki v svetovnem pokalu dvakrat stala na odru za zmagovalke in se zapisala visoko na lestvici slovenskega ženskega veleslaloma. Trikrat operirano koleno, leta treningov in nenehno iskanje popolne vožnje so oblikovala športnico, ki je razumela vztrajanje kot osnovno stanje. Tudi takrat, ko se zaradi poškodbe leta 2013 ni mogla udeležiti olimpijskih iger v Sočiju. Med poškodbami in tekmovalnimi leti je dobila idejo, ki je po športni karieri postala podjetje Snow Monkey. Ne kot pobeg iz športa, ampak kot njegovo nadaljevanje v drugačni obliki. V sredini oddaji Intervju gostimo Ano Drev, nekdanjo vrhunsko smučarko, ki bo govorila o svoji karieri, menjavi opreme, vstopu v podjetništvo, ljubezni do knjig in zakaj poklicno in zasebno ni nikoli hrepenela po pozornosti in odrskih lučeh.
49 min • 04. 02. 2026
Kakšno zdravstvo zapušča ta vlada za seboj, je pacientom bolje kot prej? Komu so koristili reformni ukrepi? Kako zadržati vrhunske specialiste v javnem zdravstvu? Zdravstvena blagajna napoveduje finančno stresno leto, se morajo pacienti bati krčenja pravic? Celo na primarni ravni nekateri napovedujejo samoplačniške pakete! Foto: Daniel Novakovič STA
48 min • 28. 01. 2026
V začetku januarja je grafični oblikovalec in vizualni komentator Tomato Košir pozornost domače in svetovne javnosti pritegnil z naslovnico Dnevnikovega Objektiva »Ameriški napad na Venezuelo«. Dosegla je več milijonov ljudi. Tista, s katero je povedal zgodbo o pomoru novinarjev v Gazi se je uvrstila med 10 najboljših leta 2025 po izboru Creative Reviewa. Tomato Košir je za svoje delo prejel več domačih in tujih nagrad, med drugim tudi Veliko Brumnovo nagrado ter Brumnovo nagrado bienala vidnih sporočil in leta 2024 tudi nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju grafičnega oblikovanja. Lucidno, pronicljivo in natančno s svojim delom odpira prostor za širši družbeni razmislek in nastavlja ogledalo času, ki ga živimo. Tomato Košir je gost osrednjega Intervjuja na Prvem, v studio ga je povabila Mojca Delač.
48 min • 21. 01. 2026
Smo varnejši zdaj, ko je v Beli hiši slovenski zet Donald Trump, ali smo bili prej, ko je vladal občasni gost naših krajev Joe Biden? Če pogledamo v preteklost, smo na Ameriko vselej gledali kot na steber naše varnosti in obrambe, vendar smo bili večkrat precej razočarani. Pa taki nismo samo Slovenci. Tudi drugi narodi se pogosto zanašajo na pomoč z druge strani Atlantika in pri tem niso najsrečnejše roke. Se je Amerika v zadnjem letu res tako spremenila ali pa se spreminja samo naš romantični pogled nanjo? V naši oddaji Intervju na Prvem programu Radia Slovenija gostimo politologa, obramboslovca, ekonomista, potopisca in športnika, ki je Ameriko približal ne samo radovednim Slovencem, ampak tudi mnogim drugim. Njegovih več kot 40 knjig, napisanih v slovenščini, je prevedenih tudi v številne druge jezike. Gost Intervjuja na prvem programu bo profesor Bogomil Ferfila. Z njim se pogovarja Marjan Vešligaj.
49 min • 14. 01. 2026
Gost tokratnega sredinega intervjuja bo dr. Svanibor Pettan, mednarodno uveljavljen etnomuzikolog in dolgoletni profesor ter vodja katedre za Etnomuzikologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je tudi eden od utemeljiteljev aplikativne etnomuzikologije. Njegovo delo zaznamujejo poglobljene terenske raziskave v različnih kulturnih okoljih – od jugovzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike do Azije, Avstralije ter Severne Amerike. Kako se spominja prvih terenskih raziskovanj, začetkov in razvoja etnomuzikologije pri nas in predsedovanja Mednarodnemu združenju za tradicije glasbe in plesa, nam bo v sredinem Intervjuju zaupal dr. Svanibor Pettan ob koncu svoje dolgoletne akademske poti. Gosti ga Tina Žun.
41 min • 07. 01. 2026
