Iskanje
Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., diabetolog, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, eden vodilnih strokovnjakov pri zdravljenju diabetesa. Nenehni raziskovalec in tisti zdravnik, ki mu je diabetologija všeč zato, ker mora svoje paciente ves čas spremljati, z njimi gre skozi različna življenjska obdobja, tako rekoč se s svojimi pacienti stara. Po diplomi leta 1996 in po strokovnem izpitu se je zaposlil v ljubljanskem Kliničnem centru na oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni in opravil magisterij s področja celične biologije. Doktoriral je v ZDA, leta 2003 pa v Sloveniji opravil specialistični izpit iz interne medicine. Predava tudi na medicinski fakulteti. Skupaj z drugimi raziskovalci po svetu je v fazi kliničnega testiranja novega inzulina, ki bo bolnikom z diabetesom tipa 2 močno olajšal življenje, in je soavtor članka o tem, objavili so ga v znameniti reviji The New England Journal of Medicine. Priznanja so le še potrditev njegovega trdega dela in neomajne vere v napredek medicine. Prof. dr. Andreja Janeža je na pogovor povabila Lucija Fatur.
Prof dr. Andrej Janež: "Ob stoletnci odkritja inzulina smo na pragu pomembne novosti v zdravljenju sladkorne bolezni."
Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., diabetolog, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, eden vodilnih strokovnjakov pri zdravljenju diabetesa. Nenehni raziskovalec in tisti zdravnik, ki mu je diabetologija všeč zato, ker mora svoje paciente ves čas spremljati, z njimi gre skozi različna življenjska obdobja, takorekoč se s svojimi pacienti stara. Po diplomi leta 1996 in po strokovnem izpitu se je zaposlil v ljubljanskem Kliničnem centru na oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni in opravil magisterij s področja celične biologije. Doktoriral je v ZDA, leta 2003 pa v Sloveniji opravil specialistični izpit iz interne medicine. Predava tudi na Medicinski fakulteti. Skupaj z drugimi raziskovalci po svetu je v fazi kliničnega testiranja novega inzulina, ki bo bolnikom z diabetesom tipa 2 močno olajšal življenje, in je soavtor članka o tem, objavili so ga v znameniti reviji The New England Journal of Medicine. Priznanja so le še potrditev njegovega trdega dela in neomajne vere v napredek medicine. Prof. dr. Andreja Janeža je na pogovor povabila Lucija Fatur.
Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., diabetolog, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, eden vodilnih strokovnjakov pri zdravljenju diabetesa. Nenehni raziskovalec in tisti zdravnik, ki mu je diabetologija všeč zato, ker mora svoje paciente ves čas spremljati, z njimi gre skozi različna življenjska obdobja, tako rekoč se s svojimi pacienti stara. Po diplomi leta 1996 in po strokovnem izpitu se je zaposlil v ljubljanskem Kliničnem centru na oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni in opravil magisterij s področja celične biologije. Doktoriral je v ZDA, leta 2003 pa v Sloveniji opravil specialistični izpit iz interne medicine. Predava tudi na medicinski fakulteti. Skupaj z drugimi raziskovalci po svetu je v fazi kliničnega testiranja novega inzulina, ki bo bolnikom z diabetesom tipa 2 močno olajšal življenje, in je soavtor članka o tem, objavili so ga v znameniti reviji The New England Journal of Medicine. Priznanja so le še potrditev njegovega trdega dela in neomajne vere v napredek medicine. Prof. dr. Andreja Janeža je na pogovor povabila Lucija Fatur.
Prof dr. Andrej Janež: "Ob stoletnci odkritja inzulina smo na pragu pomembne novosti v zdravljenju sladkorne bolezni."
Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., diabetolog, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, eden vodilnih strokovnjakov pri zdravljenju diabetesa. Nenehni raziskovalec in tisti zdravnik, ki mu je diabetologija všeč zato, ker mora svoje paciente ves čas spremljati, z njimi gre skozi različna življenjska obdobja, takorekoč se s svojimi pacienti stara. Po diplomi leta 1996 in po strokovnem izpitu se je zaposlil v ljubljanskem Kliničnem centru na oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni in opravil magisterij s področja celične biologije. Doktoriral je v ZDA, leta 2003 pa v Sloveniji opravil specialistični izpit iz interne medicine. Predava tudi na Medicinski fakulteti. Skupaj z drugimi raziskovalci po svetu je v fazi kliničnega testiranja novega inzulina, ki bo bolnikom z diabetesom tipa 2 močno olajšal življenje, in je soavtor članka o tem, objavili so ga v znameniti reviji The New England Journal of Medicine. Priznanja so le še potrditev njegovega trdega dela in neomajne vere v napredek medicine. Prof. dr. Andreja Janeža je na pogovor povabila Lucija Fatur.
Medtem ko smo priča znanstvenemu dosežku človeštva, saj se je vesoljska človeška odprava od Zemlje oddaljila najdlje, pa Zemljo, svet, človeštvo pretresa dogajanje, ki se mu ni mogoče izogniti. Dosedanje vrednote in pravila, ki so – vsaj večinoma – veljali do zdaj, se umikajo nekemu drugemu svetu, ki ga vodijo politiki, ki so pravzaprav psihopatske osebnosti, in peščica najbogatejših. Ljudi ne usmerjajo več zavedanje skupnosti, spoštljivost in razumevanje, ampak spletni algoritmi, laži, gotovo tudi strah pred prihodnostjo. V kakšnem svetu živimo in kako razumeti sedanji čas, predvsem pa, kako ohraniti trezen razum? O tem bo v oddaji Intervju na Prvem govorila dr. Renata Salecl, mednarodno uveljavljena filozofinja in sociologinja, predavateljica ter avtorica številnih knjig, člankov in kolumen.
47 min • 15. 04. 2026
Arhitektka po izobrazbi, popotna fotografinja po srcu – Andreja Ravnak, najboljša popotna fotografinja na svetu leta 2023, nam je zaupala skrivnosti svojega ustvarjanja. Od valovitih toskanskih polj do hmeljišč Savinjske doline - njene fotografije očarajo s perspektivo, svetlobo in kompozicijo. V oddaji Intervju je spregovorila o svojih izkušnjah, najljubših fotografskih lokacijah, arhitekturnem razumevanju prostora, razkrila pa nam je tudi svoj pogled na fotografijo v dobi mobilnikov in umetne inteligence.
47 min • 08. 04. 2026
Intenzivna militarizacija, kopičenje oboroženih spopadov, naraščajoča polarizacija in radikalizacija, razvoj umetne inteligence v vojaške namene in ponoven vznik nacionalističnih diskurzov. To je svet, v katerem živimo, zato se upravičeno s strahom oziramo v prihodnost. Profesor zgodovinske sociologije dr. Siniša Malešević na University College Dublin preučuje vojno, nasilje, nacionalizem, družbeno teorijo in tudi imperije. V Ljubljani je marca sodeloval na znanstvenem simpoziju Aleša Debeljaka, ki so ga ob 10-ti obletnici smrti organizirali na Katedri za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V okviru obiska je za študente obramboslovja pripravil predavanje z naslovom Vojaki, civilisti in nacionalizem. Po predavanju se je z njim pogovarjala novinarka Urška Henigman.
42 min • 01. 04. 2026
Evropa se v zadnjih letih znova intenzivno vprašuje o svojih mejah, identiteti in ravnotežjih moči. V središču teh razprav so pogosto države Srednje in Vzhodne Evrope – od baltskih do Poljske in Ukrajine. Kako te spremembe vidi nekdo, ki regijo opazuje kot potopisec, novinar in esejist? Nikodem Szczyglowski – pisec, prevajalec in poznavalec srednjeevropskega prostora, ki je študiral mediteransko arheologijo v Lodžu in menedžment v Pragi, že vrsto let raziskuje zgodovinske in kulturne plasti evropskih pokrajin. O državah ob Baltskem morju, o odnosih med Poljsko in Ukrajino, o tem, kako se danes spreminja Evropa – in tudi o tem, kako je v tem prostoru videti Slovenija, se je z njim v oddaji Intervju pogovarjal Marko Rozman.
39 min • 25. 03. 2026
Že enajsto leto zapored je tretja sreda v marcu slovenski dan možganov, namenjen ozaveščanju o njihovem pomenu, raziskovanju delovanja ter skrbi za zdravje našega živčevja. Ob tem bodo letos v Sinapsi, slovenskem društvu za nevroznanost, predstavili javno pobudo za oblikovanje nacionalne strategije za zdravje možganov. Več o tem, pa tudi o pristopu k Evropskemu partnerstvu za zdravje možganov, pomenu bazičnih nevroznanstvenih raziskav ter o javnozdravstvenem, gospodarskem in socialnem bremenu, ki ga bolezni možganov pomenijo za družbo, bo v sredinem Intervjuju na Prvem povedal prof. dr. Boris Rogelj, predsednik Slovenskega društva za nevroznanost in vodja Odseka za biotehnologijo na Inštitutu Jožef Stefan. Z njim se bo pogovarjala Mojca Delač.
45 min • 18. 03. 2026
