Iskanje
48 min • 26. 06. 2024
48 min • 26. 06. 2024
Pred 50 leti je bil v Trstu uradno ustanovljen Slovenski raziskovalni inštitut, ki so ga poimenovali SLORI. Razlog za njegovo ustanovitev so bile specifične razmere, v katerih so se znašli tam živeči rojaki. Trst je bil za tedanjo Jugoslavijo strateško pomemben in zato je tja prišlo veliko kadrov, političnih aktivistov, ki so narodno skupnost vnovič postavili na noge. Da bi imela manjšina strokovne podlage za zagovarjanje svojih interesov, so ustanovili raziskovalni inštitut, pripoveduje doktorica Sara Brezigar, predsednica upravnega odbora SLORI-ja. Kakšno pot je prehodni inštitut od začetkov do današnjih dni, kakšna je njegova vloga danes in kaj kažejo najnovejše raziskave o sami slovenski narodni skupnosti v Italiji? Kako se je spremenila in kaj so najpomembnejši izzivi, pred katerimi se je znašla?
Pred 50 leti je bil v Trstu uradno ustanovljen Slovenski raziskovalni inštitut, ki so ga poimenovali SLORI. Razlog za njegovo ustanovitev so bile specifične razmere, v katerih so se znašli tam živeči rojaki. Trst je bil za tedanjo Jugoslavijo strateško pomemben in zato je tja prišlo veliko kadrov, političnih aktivistov, ki so narodno skupnost vnovič postavili na noge. Da bi imela manjšina strokovne podlage za zagovarjanje svojih interesov, so ustanovili raziskovalni inštitut, pripoveduje doktorica Sara Brezigar, predsednica upravnega odbora SLORI-ja. Kakšno pot je prehodni inštitut od začetkov do današnjih dni, kakšna je njegova vloga danes in kaj kažejo najnovejše raziskave o sami slovenski narodni skupnosti v Italiji? Kako se je spremenila in kaj so najpomembnejši izzivi, pred katerimi se je znašla?
Dr. Rok Gašparič je decembra lani prejel nagrado – medaljo Mary Anning, ki jo podeljuje britansko paleontološko društvo –, za svoj izjemen prispevek k razvoju paleontologije, vede, ki preučuje fosile in razvoj življenja na Zemlji. A v nasprotju s tem, kar bi morda pomislili, Rok Gašparič ni poklicni paleontolog, svoje raziskave opravlja v prostem času; v službenem delu dneva je namreč manager – in sicer generalni direktor za vzhodno Evropo pri japonskem podjetju Nikon. A za paleontologijo se je navdušil že v mladosti in iz geologije oz. konkretneje paleontologije tudi doktoriral. Doma, v Kamniku, ima čisto pravi paleontološki laboratorij in obsežno zbirko fosilov, načrtuje pa tudi odprtje paleontološkega muzeja. Slovenija je s fosili zelo bogata; v pogovoru smo med drugim podrobneje zavili k najstarejšim morskim konjičkom v okolici Kamnika, najstarejšemu jastogu, ki so ga našli v Triglavskem pogorju in h koralnim grebenom Trnovskega gozda.
41 min • 18. 02. 2026
Rojena Koštabonka in rojena pevka. Leta 1963 je prišla v Ljubljano na snemanje in že naslednje leto nastopila na festivalu Slovenska popevka na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Sledili so koncerti in sodelovanja z najpomembnejšimi avtorji popevke, prišle so nagrade in zmage na različnih festivalih, prišla so gostovanja v tujini. In po 60 letih pevske kariere tudi red za zasluge predsednice države. V sredinem intervjuju gostimo pevko Eldo Viler. Foto: Adrian Pregelj
42 min • 11. 02. 2026
Svojo športno kariero je gradila počasi – s ponavljanji, natančnostjo in vztrajanjem. Kot specialistka za veleslalom je smučarka iz Šmartnega ob Paki v svetovnem pokalu dvakrat stala na odru za zmagovalke in se zapisala visoko na lestvici slovenskega ženskega veleslaloma. Trikrat operirano koleno, leta treningov in nenehno iskanje popolne vožnje so oblikovala športnico, ki je razumela vztrajanje kot osnovno stanje. Tudi takrat, ko se zaradi poškodbe leta 2013 ni mogla udeležiti olimpijskih iger v Sočiju. Med poškodbami in tekmovalnimi leti je dobila idejo, ki je po športni karieri postala podjetje Snow Monkey. Ne kot pobeg iz športa, ampak kot njegovo nadaljevanje v drugačni obliki. V sredini oddaji Intervju gostimo Ano Drev, nekdanjo vrhunsko smučarko, ki bo govorila o svoji karieri, menjavi opreme, vstopu v podjetništvo, ljubezni do knjig in zakaj poklicno in zasebno ni nikoli hrepenela po pozornosti in odrskih lučeh.
49 min • 04. 02. 2026
Kakšno zdravstvo zapušča ta vlada za seboj, je pacientom bolje kot prej? Komu so koristili reformni ukrepi? Kako zadržati vrhunske specialiste v javnem zdravstvu? Zdravstvena blagajna napoveduje finančno stresno leto, se morajo pacienti bati krčenja pravic? Celo na primarni ravni nekateri napovedujejo samoplačniške pakete! Foto: Daniel Novakovič STA
48 min • 28. 01. 2026
V začetku januarja je grafični oblikovalec in vizualni komentator Tomato Košir pozornost domače in svetovne javnosti pritegnil z naslovnico Dnevnikovega Objektiva »Ameriški napad na Venezuelo«. Dosegla je več milijonov ljudi. Tista, s katero je povedal zgodbo o pomoru novinarjev v Gazi se je uvrstila med 10 najboljših leta 2025 po izboru Creative Reviewa. Tomato Košir je za svoje delo prejel več domačih in tujih nagrad, med drugim tudi Veliko Brumnovo nagrado ter Brumnovo nagrado bienala vidnih sporočil in leta 2024 tudi nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju grafičnega oblikovanja. Lucidno, pronicljivo in natančno s svojim delom odpira prostor za širši družbeni razmislek in nastavlja ogledalo času, ki ga živimo. Tomato Košir je gost osrednjega Intervjuja na Prvem, v studio ga je povabila Mojca Delač.
48 min • 21. 01. 2026
