Iskanje
Ko je pred štirimi leti zmagal med mladimi pevci na festivalu v Sanremu, ga v Italiji ni poznal skoraj nihče. Ko se je nekaj mesecev pozneje na Eurosongu v Düsseldorfu uvrstil na 2. mesto, je postal eden najbolj zaželenih jazzovskih glasov Evrope. Ko je predlani na Sanremu bil spet drugi, pa je že veljal za najbolj neobičajni seks simbol, kar jih pozna italijanska scena.
Ko je pred štirimi leti zmagal med mladimi pevci na festivalu v Sanremu, ga v Italiji ni poznal skoraj nihče. Ko se je nekaj mesecev pozneje na Eurosongu v Düsseldorfu uvrstil na 2. mesto, je postal eden najbolj zaželenih jazzovskih glasov Evrope. Ko je predlani na Sanremu bil spet drugi, pa je že veljal za najbolj neobičajni seks simbol, kar jih pozna italijanska scena. A Raphael Gualazzi /izg. ráfael gualáci/, štiriintridesetletni pianist, pevec, avtor in aranžer iz Urbína, je že desetletje eden najbolj priljubljenih glasov pariške jazzovske klubske scene, čeprav si je za dom izbral London. Sredi dih jemajočega ritma evropske turneje, na kateri je predstavljal svoj zadnji album Happy Mistake, ga je predlani ujel Janko Petrovec – in nastal je portret, ki ga lahko znova slišite v nizu Jazzobrazi.
Ko je pred štirimi leti zmagal med mladimi pevci na festivalu v Sanremu, ga v Italiji ni poznal skoraj nihče. Ko se je nekaj mesecev pozneje na Eurosongu v Düsseldorfu uvrstil na 2. mesto, je postal eden najbolj zaželenih jazzovskih glasov Evrope. Ko je predlani na Sanremu bil spet drugi, pa je že veljal za najbolj neobičajni seks simbol, kar jih pozna italijanska scena.
Ko je pred štirimi leti zmagal med mladimi pevci na festivalu v Sanremu, ga v Italiji ni poznal skoraj nihče. Ko se je nekaj mesecev pozneje na Eurosongu v Düsseldorfu uvrstil na 2. mesto, je postal eden najbolj zaželenih jazzovskih glasov Evrope. Ko je predlani na Sanremu bil spet drugi, pa je že veljal za najbolj neobičajni seks simbol, kar jih pozna italijanska scena. A Raphael Gualazzi /izg. ráfael gualáci/, štiriintridesetletni pianist, pevec, avtor in aranžer iz Urbína, je že desetletje eden najbolj priljubljenih glasov pariške jazzovske klubske scene, čeprav si je za dom izbral London. Sredi dih jemajočega ritma evropske turneje, na kateri je predstavljal svoj zadnji album Happy Mistake, ga je predlani ujel Janko Petrovec – in nastal je portret, ki ga lahko znova slišite v nizu Jazzobrazi.
V zadnji oddaji letošnje sezone Jazzobrazov bomo spoznali bobnarja in skladatelja Žana Tetičkoviča. Žan Tetičkovič je skromen fant, ki pa v sebi skriva neverjeten glasbeni dar. Njegova umetniška duša raste iz dneva v dan, on pa jo spretno usmerja - včasih se prepusti toku melodij, potem pa spet ujame ritem in vodi svoje življenje proti uspehu. Pa ne samo glasbenemu, ampak tudi osebnostnemu. Žan je pred kratkim diplomiral na newyorški Novi šoli za jazz in sodobno glasbo, zdaj razmišlja o magisteriju. Za njim je vrsta projektov, še več pa jih načrtuje. Lani je za svojo skladbo že drugič prejel nagrado Združenja ameriških glasbenih ustvarjalcev in izdajateljev ASCAP. Čeprav je zdaj njegova glasba jazz, išče navdih tudi v drugih zvrsteh in kulturah. Je glasbenik, ki ve, kaj hoče, in je za to pripravljen tudi trdo delati. Žanov Jazzobraz pripravlja Alja Kramar.
34 min • 30. 09. 2015
Matija Dedić pri svojih dvainštiridesetih letih velja za enega najbolj nekompromisnih jazzovskih pianistov svoje generacije daleč naokoli. Mojster, ki ga je oče, pokojni Arsen, posadil za klavir že pri petih letih, je kmalu po diplomi na graški akademiji doživel svoj dokončni preboj: nastop na jazz festivalu v Montreuxu. Odtlej je šlo samo še navzgor, do letošnje zgoščenke Ligherian Rhapsody, prvem solo albumu po petnajstih letih.
35 min • 23. 09. 2015
Imer Traja Brizani je danes sinonim za simfonični etno jazz. Začetki njegove glasbene poti pa so bili vse prej kot jazzovski. Prve avtorske skladbe je pisal že v najstniških letih, njegovo najmočnejše glasbilo je še vedno njegov glas, odlikuje pa ga absolutni posluh. V jazzovskih krogih je diplomirani muzikolog najbolj znan po igranju brezprečne bas kitare, sam pa se najbolje počuti za klavirjem. Njegov Jazzobraz je pripravila Enisa Brizani.
34 min • 16. 09. 2015
Ena najpomembnejših in najbolj vsestranskih ustvarjalk na sodobni hrvaški glasbeni sceni je nedvomno Tamara Obrovac, Puljčanka ali - kot bi se najbrž poimenovala sama - "Puležanka". Skladateljica, aranžerka, pevka in flavtistka, ki je pred tridesetimi leti zapustila študij sociologije in se strastno vrgla v glasbo, sodi danes med najbolj cenjene obraze jazza daleč naokoli; tudi zato ker je njen jazz nadvse neobičajen, saj svojo temeljno inspiracijo išče v istrski ljudski dediščini. Po enajstih odmevnih zgoščenkah in nešteto koncertih, ki jih je odigrala in odpela tudi s slovenskimi glasbeniki, jo je Janko Petrovec nekega jutra povabil na kavo - in nastal je njen Jazzobraz.
37 min • 09. 09. 2015
Vokalistka in pianistka Mirna Bogdanović sodi v mlajšo generacijo uspešnih slovenskih jazzovskih glasbenikov. Dobitnica številnih nagrad in priznanj z mednarodnih odrov in jazz festivalov je med drugim štipendistka Ministrstva za kulturo za slovenske umetnike v tujini. Trenutno se izobražuje in deluje v Berlinu, vseskozi pa ostaja povezana z rodnim Mariborom. Med njene največje glasbene uspehe sodi sodelovanje z nemškim nacionalnim jazzovskim big band orkestrom, v katerem deluje kot edina tujka. Jazzobraz Mirne Bogdanović je pripravil Peter Močnik.
34 min • 02. 09. 2015
