Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Jutranja vremenska fronta

57 epizod

57 epizod


Kaj je vejavica in kaj črna burja? Znate našteti barve mavrice ter pravilno ubesediti razliko med meglo in nizko oblačnostjo? Z meteorologi z Agencije RS za okolje v jutru na Prvem razlagamo vremenske pojave.


23. 02. 2024

Ste že slišali za Rossbyjeve valove?

“Rossbyjevi oziroma planetarni valovi so nekaj sto do nekaj tisoč kilometrov dolgi valovi v ozračju, nekaj kilometrov nad tlemi. So posledica vrtenja Zemlje, njihova jakost pa je odvisna zlasti od temperaturnih razlik med večjimi območji,” pravi Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje. Kako Rossbyjevi valovi vplivajo na lokalno okolje, kako se gibajo in kje so najizrazitejši? Odgovore na ta vprašanja smo poiskali v tokratni Jutranji vremenski fronti.


16. 02. 2024

Kaj sploh počnejo meteorologi?

Meteorologi so po osnovni izobrazbi fiziki in čeprav vreme napovedujejo, nanj nimajo vpliva. Poleg vremenske prognostike so dejavni tudi na drugih področjih. Katera so ta, pa tudi kaj so zmotna prepričanja, ki jih imamo o vremenoslovcih, raziskujemo v tokratni Jutranji vremenski fronti z Matijo Klančarjem z Agencije Republike Slovenije za okolje in Urošem Perkanom, doktorskim študentom s Fakultete za matematiko in fiziko.


09. 02. 2024

S strojnim učenjem do natančnejših vremenskih napovedi

Človek se z napovedovanjem vremena ukvarja že stoletja. Že leta 340 pred našim štetjem je Aristotel napisal knjigo o vremenskih pojavih in napovedih. A zadnjih nekaj desetletij vreme napovedujejo tudi stroji in računalniki. Kako si s strojnim učenjem in umetno inteligenco danes pomagajo meteorologi, nam je v Jutranji vremenski fronti razložil Uroš Perkan, doktorski študent Fakultete za matematiko in fiziko.


02. 02. 2024

Deseta obletnica najhujšega žledoloma pri nas

30. januarja leta 2014 se je za Slovenijo začelo zaporedje nesrečnih vremenskih dogodkov. V desetih dneh je žled prizadel polovico slovenskih gozdov, zaradi posledic te ujme pa je bilo posekanih več milijonov kubičnih metrov lesa. Kakšne so bile vremenske razmere prve dni februarja in kako je mogoče, se je razmeroma mila zima v le nekaj dneh spremenila v eno večjih naravnih katastrof pri nas? Odgovore smo poiskali pri Matiji Klančarju z Agencije Republike Slovenije za okolje.


26. 01. 2024

Kako nastane žled?

Žled je vremenski pojav, ki nastane, ko se pri tleh zadržuje zelo hladen zrak, nad njim pa veter v višinah prižene topel zrak. A ker vreme ni tako enostavno, je tudi nastanek žleda kompleksnejši in odvisen od več dejavnikov. Te nam v tokratni Jutranji vremenski fronti razloži Matija Klančar z ARSO.


19. 01. 2024

Približno 7% površine Zemlje pokriva morski led

V zadnjih 45 letih se je obseg morskega ledu na Arktiki zmanjšal za 12 odstotkov na desetletje. Čez palec to pomeni, da se je tam količina morskega ledu zmanjšala za šestkratnik površine Francije. O nihanju morskega ledu, njegovem nastanku in količini smo se v tokratni Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO.


12. 01. 2024

Koliko delcev PM je v zraku pozimi?

V zimskih mesecih se pri nas običajno pojavljajo povišane ravni delcev PM2,5 in PM10. Do tega pride, ko se kot posledica anticiklonalnih razmer s šibkimi vetrovi v prizemnih plasteh pojavi temperaturni obrat. V tokratni Jutranji vremenski fronti zato skupaj z gostom, Matijo Klančarjem z ARSO, razložimo, kaj so delci PM2,5 in PM10, kakšni sta njihovi dnevni in letni mejni vrednosti, pa tudi kako nastanejo.


05. 01. 2024

Kdaj je mraz polarni in kdaj sibirski?

Pri nas prava zima še ni nastopila, je pa drugače na severu stare celine. Ciklon na jugu Norveške je povzročil debelo snežno odejo - v treh dneh je tam zapadlo 1 meter novega snega. Izredno nizke temperature, tudi do -43,6 °C so na prehodu v novo leto izmerili na Švedskem, o nizkih temperaturah pa poročajo tudi s Finske. Pravimo, da je sever Evrope zajel polarni mraz. Kot nam pove sogovornik tokratne Jutranje vremenske fronte, Matija Klančar z ARSO, pa ni vsak mraz polarni.


29. 12. 2023

Kje lahko preberemo več o vremenu?

Sodobno napovedovanje vremena se je začelo z izumom telegrafa, torej v 19. stoletju. Vse od takrat število meteorološke literature narašča, prve knjige o vremenu pa smo kmalu dobili tudi v slovenščini. Katere knjige naj prelistamo, če želimo poglobiti znanje meteorologije, nam je v tokratni Jutranji vremenski fronti povedal Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje.


22. 12. 2023

Več kot 5 centimetrov zapadlega dežja v le 10 minutah

V Sloveniji letno največ padavin pade na severozahodu Slovenije, v Posočju, ko topla in vlažna zračna masa naleti na Julijske Alpe in na tem območju odloži največ padavin. Meteorologi so tako največ padavin v enem letu izmerili v Breginju leta 1960, in sicer kar 4600 mm, najmanj padavin v enem letu pa na postaji Vučja Gomila v Prekmurju, ko je leta 1971 vsega skupaj padlo le 477 mm padavin. O najmanjših in največjih količinah zapadlega snega in dežja smo se v Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO.


15. 12. 2023

Temperaturni rekordi pri nas

1. januarja 2023 so se temperature ponekod po Sloveniji povzpele tudi nad 15 stopinj Celzija in zbudili smo se v najtoplejše novoletno jutro, odkar opravljamo meritve. Ker temperaturnim rekordom v letošnjem letu ni videti konca, smo v tokratni Jutranji vremenski fronti preverili, kdaj in kje smo izmerili najnižje in najvišje absolutne in povprečne temperature pri nas. Pred mikrofonom jih je predstavil Matija Klančar z ARSO.


08. 12. 2023

Vreme podira rekorde

Letošnja jesen je bila za kar dve stopinji toplejša od referenčnega obdobja, obenem pa je bila ena izmed petih najbolj sončnih jeseni v zadnjih 60 letih pri nas. Po številu sončnih dni smo se tako zelo približali jeseni leta 1986 s kazalnikom osončenosti 129 %. Po teh in drugih temperaturnih rekordih letošnje jeseni in prvih zimskih dni vas v Jutranji vremenski fronti tokrat popelje Matija Klančar z ARSO.


01. 12. 2023

Kaj pada z neba, ko sneži?

Leta 1611 je Johannes Kepler objavil kratek spis O šesterokotni snežinki, ki ga danes poznamo kot prvo znanstveno delo povezano s snežnimi kristali. Da so torej vse snežinke šesterokotne, vemo že nekaj stoletij, v tokratni Jutranji vremenski fronti pa smo se spraševali, kakšni morajo biti pogoji za njihov nastanek. Na to in druga vprašanja, povezana s skupki oziroma gmotami ledenih kristalov, tokrat odgovarja Matija Klančar z ARSO.


24. 11. 2023

Kaj gledamo, ko opazujemo severni sij?

Zemljino magnetno polje nas brani proti sončevem pesku, ki s hitrostjo 400 kilometrov na sekundo drvi proti Zemlji. Če ta prodre v Zemljino ozračje, se z navdušenjem ozremo v nebo in opazujemo, kako se obarva rdeče ali zeleno. Nad nami namreč sveti severni sij. Ta naravni pojav nam v tokratni Jutranji fronti predstavita dr. Jure Atanackov in Matija Klančar.


17. 11. 2023

Višje, kot gremo, nižji je - zračni tlak

Cikloni so velika sklenjena območja nizkega zračnega tlaka, ki prinašajo slabo vreme s padavinami. Tako kot imajo svoja imena tropski cikloni oziroma orkani, pa ciklone zaradi učinkovitejše komunikacije stanja vremena poimenujemo tudi v Evropi. Imena se uporabljajo po abecednem vrstnem redu, sezona poimenovanja pa se začne 1. septembra in traja do 30. avgusta naslednje leto. Sogovornik tokratne Jutranje vremenske fronte je Matija Klančar z Agencije republike Slovenije za okolje.


10. 11. 2023

Kaj prinašajo meteorološki sateliti tretje generacije?

Zgodovina meteoroloških satelitskih meritev sega v leto 1960. Za Evropo je bil nekakšen mejnik izstrelitev prvega evropskega geostacionarnega satelita Meteosat-1 leta 1977, najsodobnejši satelitski sistem tretje generacije Meteosat pa je bil v orbito izstreljen lansko leto decembra. Že konec leta bo omogočal natančnejše spremljanje spreminjajočega se ozračja, kopnega in oceanov ter izboljšano napovedovanje vremena. Gost tokratne Jutranje vremenske fronte je Matija Klančar z ARSO.


03. 11. 2023

Poletne temperature tudi oktobra

Oktober je poskrbel za nove rekorde. V prvi polovici meseca so na Agenciji republike Slovenije za okolje izmerili rekordnih 31,3 stopinj Celzija. Rekord za najvišje izmerjene temperature se je tako iz Slapa pri Vipavi preselil v Črnomelj. O nenavadnih vremenskih razmerah in nestabilnem oktobrskem vremenu smo se v tokratni epizodi Jutranje vremenske fronte pogovarjali z Matijo Klančarjem.


27. 10. 2023

Leti, leti, leti ... vremenski balon!

Vremenski balon je balon, ki vsebuje tako imenovano radiosondo. Ta meri tlak, temperaturo, vlažnost in hitrost vetra. Pot balona vremenoslovci in radioamaterji spremljajo z radarjem ali navigacijskimi sistemi, zato vedo, na kateri približno kateri lokaciji bo sonda padla na tla. O vremenskih balonih in lovu nanje smo se v tokratni Jutranji vremenski fronti pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO in ljubiteljskim radioamaterjem Dejanom Novakom.


20. 10. 2023

Aplikacije za spremljanje vremena v tujini

Jesenske počitnice mnogi izkoristijo za potovanje ali izlet v tujino. Ker je jesensko vreme precej nestabilno, smo se na Agenciji Republike Slovenije za okolje pozanimali, katere spletni strani in aplikacije so nam lahko v pomoč pri spremljanju vremenskih napovedi za tujino. Tokratni sogovornik Matija Klančar med drugim priporoča yr.no ter windy.com.


13. 10. 2023

Koncentrični krogi na radarski sliki padavin

Na radarski sliki padavin lahko občasno opazimo koncentrične kroge. V tokratni Jutranji vremenski fronti smo zato poklicali Matijo Klančarja z Agencije Republike Slovenije za okolje in se pozanimali, kako delujejo vremenski radarji in zakaj ter kdaj pride do pojava koncentričnih krogov na radarski sliki padavin.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt