Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Jutranja vremenska fronta

73 epizod

73 epizod


Kaj je vejavica in kaj črna burja? Znate našteti barve mavrice ter pravilno ubesediti razliko med meglo in nizko oblačnostjo? Z meteorologi z Agencije RS za okolje v jutru na Prvem razlagamo vremenske pojave.


14. 06. 2024

Kaj opazujejo fenologi in zakaj?

Izraz fenologija izhaja iz grščine in ga lahko prevedemo kot 'veda o pojavih'. “Gre za vedo oziroma dejavnost, ki praviloma sodi v okvir meteoroloških služb in jo obravnavamo kot del agrometeorologije,” pravi Matija Klančar gost tokratne oddaje. To vedo smo vzeli pod drobnogled in preverili, kakšni so izsledki fenoloških meritev v zadnjih nekaj desetletjih.


07. 06. 2024

Kaj so in kako hitro pihajo lokalni vetrovi pri nas?

Kaj so lokalni vetrovi in kako nastanejo? Kakšne hitrosti dosežejo pri nas? Kateri najpogosteje pihajo v Sloveniji? Po vprašanja smo se odpravili na Agencijo Republike Slovenije za okolje in pred mikrofon povabili meteorologa Braneta Gregorčiča.


31. 05. 2024

Gladina morja višja za 10 centimetrov kot pred 30 leti

Srednja gladina morja se je v zadnjih tridesetih letih dvignila za približno 10 centimetrov in tudi v prihodnje lahko pričakujemo, da bo še naraščala. Ne le, da to pomeni tudi vse pogostejše obalne poplave, v primeru dviga gladine za 100 metrov to pomeni tudi izselitev več kot sto milijona ljudi po svetu. O problematiki naraščanja srednje gladine je v Jutranji vremenski fronti spregovoril dr. Matjaž Ličer z Agencije RS za okolje in Nacionalnega inštituta za biologijo.


24. 05. 2024

Kaj se dogaja nekaj tisoč metrov pod morsko gladino?

Ko govorimo o morskih tokovih, imamo v mislih vodoravno premikanje vodnih mas kot posledico stalnih vetrov in razlike v gostoti morske vode in Zemljina rotacija. Na kakšni globini nastanejo in kako vplivajo na podnebje, pa nam v Jutranji vremenski fronti razloži dr. Matjaž Ličer z Agencije Republike Slovenije za okolje in Nacionalnega inštituta za biologijo.


17. 05. 2024

Plima in oseka oziroma kaj je plimovanje?

Še pred poletjem smo se odpravili proti morju in se pozanimali, kaj sta plima in oseka, pa tudi, kaj vse zajema pojem plimovanja. Med drugim izvemo, da je amplituda med plimo in oseko pri nas največja v severnem Jadranu. Na vprašanja je tokrat odgovarjal dr. Matjaž Ličer z Agencije RS za okolje in Nacionalnega inštituta za biologijo.


10. 05. 2024

Morda je za vaš glavobol kriv južni fen

Izrazite vremenske spremembe vplivajo na približno 50 % ljudi, manj izrazite pa na eno Različni vremenski pojavi različno vplivajo na ljudi - tisti, ki trpijo za boleznimi dihal, slabše prenašajo severni fen, južni pa pri določenih ljudeh lahko spodbudi nastanek migrene ali močnega glavobola. O vplivu vremena na zdravje in počutje ljudi smo se v Jutranji vremenski fronti pogovarjali s Tanjo Cegnar z ARSO.


03. 05. 2024

Kaj je biovreme?

“Na počutje najbolj vpliva bližanje vremenskih front, oddaljenih manj kot 400 km,” pravi Matija Klančar z ARSO. Poleg vremenskih front pa na naše počutje lahko vplivajo tudi temperature, vetrovi, kakovost zraka, indeks UV in cvetni prah. Vpliv vremena na splošno počutje ljudi in živih bitji označujemo z izrazom biovreme. O biovremenu smo se v Jutranji vremenski fronti tokrat pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO.


26. 04. 2024

Kakšne ekstreme je prinesel muhasti april

Po podatkih evropske vremenske službe Copernicus je bil letošnji marec najtoplejši marec, odkar potekajo merjenja temperature ozračja, vremenski rekordi pa so se nadaljevali tudi v mesec april. V Sloveniji smo 14. aprila izmerili absolutni temperaturni rekord, le nekaj dni pozneje pa rekordno ohladitev - temperature so čez noč padle tudi za 26 stopinj Celzija. Podrobneje o muhastem aprilu in vremenskih rekordih v tokratni Jutranji vremenski fronti z Matijo Klančarjem z ARSO.


19. 04. 2024

Kaj je in od kod pripiha puščavski prah?

Saharski prah sestavljajo majhni delci puščavskega peska, ki se mešajo z zrakom in v obliki aerosola po zraku dosežejo Evropo. V aprilu je saharski prah dosegel tudi naše kraje, zato smo pri Matiji Klančarju preverili, ali je vsak puščavski prah tudi saharski in kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da pripotuje do nas.


12. 04. 2024

Nas lahko rešijo umetni vulkani?

Podnebi fizik dr. Blaž Gasparini na dunajski univerzi v Avstriji preučuje vpliv oblakov na podnebje in izboljšuje projekcije podnebnih modelov. V preteklosti je preučeval tudi metode, s katerimi bi lahko modificirali podnebje, zato nam v tokratni Jutranji vremenski fronti pove, kaj je metoda umetnih vulkanov in kako bi jo lahko uporabili v boju proti podnebnim spremembam. A kot pravi sam, je boljše vprašanje, ali jo sploh želimo uporabiti.


05. 04. 2024

Zakaj je nebo modro, oblaki pa včasih beli, drugič rdečkasti?

Rayleighovo sipanje je sipanje sončne svetlobe v relativno čistem ozračju, hkrati pa je glavni vzrok za modro barvo dnevnega neba. Če je jasno nebo vedno modro, pa so oblaki na njem različnih barv - večinoma so beli, ob večerih pa se obarvajo v rdečkastih odtenkih. Zakaj in kako pride do tega pojava, smo preverili pri dr. Gregorju Skoku, izrednem profesorju na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko.


29. 03. 2024

Ali veste, da izumirajo oblaki?

V Jutranji vremenski fronti tokrat govorimo o manj poznani posledici podnebnih spememb, in sicer spreminjanju in izginjanju oblačnih režimov. Dr. Nina Črnivec pravi, da stratokumulusi izginjajo najhitreje, se pa vsak oblačni sistem drugače odziva na podnebni spremembe.


22. 03. 2024

Z globalnimi podnebnimi modeli lahko napovemo prihodnost

Globalni podnebni modeli računajo, kakšno bi lahko bilo podnebje v naslednjih desetletjih, tudi stoletjih. Njihovi začetki segajo petdeset let v preteklost, v prihodnost našega planeta pa smo se v tokratni Jutranji vremenski fronti ozrli z dr. Nino Črnivec. V oddaji med drugim izveste, katere podnebne spremembe se bodo zgodile z izredno veliko verjetnostjo in katere z malo.


15. 03. 2024

Posledice nagiba zemljine vrtilne osi

Kaj povzroča letne čase, spreminjanje dolžine dneva in noči, pa tudi različne podnebne pasove? Odgovor je preprost, razlaga nekoliko manj. V tokratni oddaji Jutranje vremenske fronte smo ga posikali pri sogovornikih - dr. Gregorju Skoku s Fakultete za matematiko in fiziko ter Matiji Klančarju z Agencije Republike Slovenije za okolje.


08. 03. 2024

Kaj se zgodi s toploto Sonca ob oblačnem vremenu?

“Da bi razumeli, zakaj so temperature višje ob jasnem vremenu, moramo najprej poznati dva pojma - sipanje in absorpcijo,” pravi gost Jutranje vremenske fronte, dr. Gregor Skok, izredni profesor na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko. Oba meteorološka termina razložimo v tokratni oddaji in si odgovorimo na vprašanje, kaj se zgodi s toploto Sonca ob oblačnem vremenu.


01. 03. 2024

Ste že slišali za mrč?

“Suha meglica, suha motnost ali mrč je mešanica prahu, dima in delcev druge umazanije, ki je vzrtinčena v spodnje plasti zemljinega ozračja,” pravi gost Jutranje vremenske fronte Matija Klančar z ARSO. V tokratni oddaji se torej sprašujemo, kaj je mrč, kje se običajno nahaja in v čem se razlikuje od bolj poznane meglice.


23. 02. 2024

Ste že slišali za Rossbyjeve valove?

“Rossbyjevi oziroma planetarni valovi so nekaj sto do nekaj tisoč kilometrov dolgi valovi v ozračju, nekaj kilometrov nad tlemi. So posledica vrtenja Zemlje, njihova jakost pa je odvisna zlasti od temperaturnih razlik med večjimi območji,” pravi Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje. Kako Rossbyjevi valovi vplivajo na lokalno okolje, kako se gibajo in kje so najizrazitejši? Odgovore na ta vprašanja smo poiskali v tokratni Jutranji vremenski fronti.


16. 02. 2024

Kaj sploh počnejo meteorologi?

Meteorologi so po osnovni izobrazbi fiziki in čeprav vreme napovedujejo, nanj nimajo vpliva. Poleg vremenske prognostike so dejavni tudi na drugih področjih. Katera so ta, pa tudi kaj so zmotna prepričanja, ki jih imamo o vremenoslovcih, raziskujemo v tokratni Jutranji vremenski fronti z Matijo Klančarjem z Agencije Republike Slovenije za okolje in Urošem Perkanom, doktorskim študentom s Fakultete za matematiko in fiziko.


09. 02. 2024

S strojnim učenjem do natančnejših vremenskih napovedi

Človek se z napovedovanjem vremena ukvarja že stoletja. Že leta 340 pred našim štetjem je Aristotel napisal knjigo o vremenskih pojavih in napovedih. A zadnjih nekaj desetletij vreme napovedujejo tudi stroji in računalniki. Kako si s strojnim učenjem in umetno inteligenco danes pomagajo meteorologi, nam je v Jutranji vremenski fronti razložil Uroš Perkan, doktorski študent Fakultete za matematiko in fiziko.


02. 02. 2024

Deseta obletnica najhujšega žledoloma pri nas

30. januarja leta 2014 se je za Slovenijo začelo zaporedje nesrečnih vremenskih dogodkov. V desetih dneh je žled prizadel polovico slovenskih gozdov, zaradi posledic te ujme pa je bilo posekanih več milijonov kubičnih metrov lesa. Kakšne so bile vremenske razmere prve dni februarja in kako je mogoče, se je razmeroma mila zima v le nekaj dneh spremenila v eno večjih naravnih katastrof pri nas? Odgovore smo poiskali pri Matiji Klančarju z Agencije Republike Slovenije za okolje.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt