Iskanje
Kaj je vejavica in kaj črna burja? Znate našteti barve mavrice ter pravilno ubesediti razliko med meglo in nizko oblačnostjo? Z meteorologi z Agencije RS za okolje v jutru na Prvem razlagamo vremenske pojave.
Hidrološki modeli najbolje delujejo v alpskem in predalpskem svetu, nekoliko slabši pa so v kraškem območju. Zakaj je tako, nam v tokratni Jutranji vremenski fronti razloži Andrej Golob, vodja Sektorja za meteorološke, hidrološke in oceanografske napovedi z ARSO. Izvemo tudi, kako pote napovedovanje in spremljanje hidroloških razmer, kje preveriti zadnje podatke samodejnih hidroloških postaj in stanje površinskih voda.
9 min • 13. 06. 2025
V prvi poletni Jutranji vremenski fronti preverimo, kaj se je v naši atmosferi dogajalo v pomladanskih mesecih. Matija Klančar z ARSO se nam je tokrat pridružil pred mikrofonom in poslušalce povabil k sodelovanju pri nagradni igri. Vsi, ki želite sodelovati pri nagradni igri, nam do konca meseca junija na poštni naslov prvi@rtvslo.si s pripisom nagradna igra - Jutranja vremenska fronta pošljite svoje odgovore na vprašanja: kdaj bomo v letošnjem poletju izmerili najvišjo temperaturo, na kateri meteorološki postaji oziroma v katerem kraju in kako visoko se bo povzpelo živo srebro. Odgovore sprejemamo do 30. 6. 2025, zmagovalca pa razglasimo v jeseni.
8 min • 06. 06. 2025
Serafina Dežman je bila ena prvih in najpomembnejših meteoroloških opazovalk, ki je beležila podatke o vremenu med leti 1861 in 1895 v Ljubljani, zato jo štejemo med pionirje na področju eksperimentalne fizike in meteorologije. Njeno poslanstvo še danes nadaljuje približno 280 meteoroloških opazovalcev, ki trikrat dnevno opravljajo meritve na podnebnih postajah. Prav njim, njihovem delu in zgodovini se posveča tokratna Jutranja vremenska fronta.
7 min • 30. 05. 2025
V arhivu Agencije Republike Slovenije za okolje hranijo 400 metrov meteorološkega gradiva v papirnati obliki, ki čaka na svojo digitalno različico. O tem, kako meteorološko gradivo s klasičnih in tudi samodejnih postaj prispe v arhiv, kako so meteorološke podatke pošiljali včasih in kako danes, pa tudi kakšen je časovni zamik, preverimo pri sogovornici tokratne Jutranje vremenske fronte, Mateji Nadbath z ARSO.
8 min • 23. 05. 2025
Mateja Nadbath se na Agenciji Republike Slovenije za okolje ukvarja z arhivi meteoroloških poročil. Medtem ko najstarejši popis vremena s področja današnje Slovenije sega vse v leto 1785, jih sistematizirano zbiramo od leta 1850. Ker so takrat uporabljali druge merske enote, uporabljali drugačno pisavo, tudi druge jezike, je za razumevanje starih meteoroloških poročil potrebno širše zgodovinsko znanje. V Jutranji vremenski fronti tokrat prebrskamo po najstarejših zapisih, se dotaknemo zanimivih vidikov tovrstnih meritev in izvemo več o zdaj zastarelih merskih enotah.
8 min • 16. 05. 2025
Lovljenje neviht je aktivnost, pri kateri je obvezna oprema dobro poznavanje vremena in ekstremnih vremerskih razmer, pa tudi izkušnje. Te že 13 let nabira gost Jutranje vremenske fronte, Leon Hardi, urednik in ustanovitelj spletnega portala neurje.si, ki je nastal prav zaradi ljubezni do neviht.
6 min • 09. 05. 2025
Razpoložljiva konvektivna potencialna energija (CAPE) je eden glavnih pokazateljev atmosferske nestabilnosti in nam pove nam, koliko energije bi se lahko sprostilo pri nastanku ploh in neviht. Gre torej za enega pomembnejših pogojev in podatkov, ki jih za napovedovanje neviht uporabljajo meteorologi. O nevihtah, njihovem napovedovanju in lovljenju tokrat z urednikom in ustanoviteljem spletnega portala neurje.si, Leonom Hardijem.
7 min • 02. 05. 2025
Jutranja vremenska fronta tudi tokrat seže do vesolja, v oddaji pa obiščemo tiste planete in telesa, ki imajo svojo atmosfero. Kot zanimivost - Zemlji je sicer najbolj podoben Titan, to je Saturnova luna, na katerem tako kot pri nas poznajo dež. Titan tokrat izpustimo, obiščemo pa dve drugi telesi - Luno in Venero. Na Luni smo namreč izmerili najnižje temperature v našem osončju, najvišje pa na Veneri. O temperaturnih ekstremih v vesolju govorimo z dr. Primožem Kajdičem z Oddelka za vesoljske znanosti Geofizikalnega inštituta Mehiške nacionalne avtonomne univerze.
8 min • 25. 04. 2025
V tokratni oddaji raziskujemo vesoljsko vreme, natančneje geomagnetne nevihte. Najmočnejša takšna nevihta, za katero vemo, se je zgodila leta 1859. Takrat je angleški astronom Richard Carrington na svojem domačem observatoriju opazoval Sonce in prerisoval Sončeve pege na papir. Nenadoma pa je del površja, kjer se je nahajala večja skupina peg, zažarel mnogo močneje od ostalega Sonca. Približno 18 ur pozneje so se na Zemlji začele dogajati čudne stvari. Dokumenti iz tistega časa poročajo o tem, da so magnetni observatoriji po celem svetu ponoreli, nenavadno svetel polarni sij pa je bil ponoči viden celo na Havajih in na Kubi. Kakšno škodo bi povzročila tako močna geomagnetna nevihta, če bi se pojavila v 21. stoletju, nam pove dr. Primož Kajdič z Oddelka za vesoljske znanosti Geofizikalnega inštituta Mehiške nacionalne avtonomne univerze.
8 min • 18. 04. 2025
“Ljudje bi se včasih radi kar malo pogajali z nami in nas prepričujejo, češ - saj bo, saj bo, kajne?” pravi Veronika Hladnik Zakotnik in še doda, da meteorologi niso odgovorni za vreme in nanj nimajo vpliva. To pa prav dobro razumemo ob lepem vremenu, ob slabem pa za svoje nezadovoljstvo in razočaranje nad vremenom pogosto krivimo pognostike. O tem, kaj so malo manj prijetne plati dela meteorologov, smo se pozanimali v tokratni Jutranji vremenski fronti in pred mikrofon povabili Veroniko Hladnik Zakotnik, Katjo Kozjek Mihelec, Matijo Klančarja in Braneta Gregorčič.
6 min • 11. 04. 2025
“Človek z eno uro vedno ve, koliko je ura. Človek z dvema pa se težje odloči,” razmišlja Brane Gregorčič v tokratni oddaji, v kateri govorimo o digitalizaciji, poplavi meteoroloških aplikacij in strani za napovedovanje vremena. O tem, kako se je spremenila meteorologija, kakšne izzive prinašajo nove tehnologije in tudi ali bo umetna inteligenca zamenjala meteorologe, smo govorili tudi z Veroniko Hladnik Zakotnik, Katjo Kozjek Mihelec in Matijo Klančarjem.
8 min • 04. 04. 2025
Če ste med redkimi posamezniki, ki so kdaj obiskali Agencijo Republike Slovenije za okolje, potem si znate predstavljati, kako je videti prostor, v katerem nastaja vremenska prognoza in od koder se nam ob jutrih na radijskih valovih oglasijo meteorologi. Če pa niste med temi izbranci, vam zakulisje dogajanja predstavimo v tokratni Jutranji vremenski fronti. Veroniko Hladnik Zakotnik, Katjo Kozjek Mihelec, Matijo Klančarja in Braneta Gregorčiča smo vprašali, kakšen je občutek, ko jih zjutraj pokličemo z Radia Slovenija, pa tudi, ali jih kdaj presenetimo s svojimi vprašanji.
7 min • 28. 03. 2025
Katja Kozjek Mihelec, Veronika Hladnik Zakotnik, Matija Klančar in Brane Gregorčič so imena naših meteorologov z Agencije Republike Slovenije za okolje, ki jih večinoma sprašujemo, kakšno bo vreme. Ob svetovnem dnevu meteorologije smo se odločili, da jim zastavimo drugačna, bolj osebna vprašanja in poizvemo, kaj so prigode, spomini in anekdote, ki so jih nabrali tekom svoje kariere.
8 min • 21. 03. 2025
Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje nas v tokratni Jutranji vremenski fronti povabi, da prebrskamo za podatki in preverimo, koliko dežja, snega in sončnih dni smo izmerili v zimi 2024/2025, pa tudi kako visoko je seglo živo srebro. Vsi trije meseci letošnje zime so bili nadpovprečno topli, odklon od dolgoletnega povprečja pa je 1,4 stopinje Celzija.
6 min • 14. 03. 2025
Slovensko meteorološko društvo je lani praznovalo svoj jubilej, in sicer 70 let obstoja. In prav toliko let je član tega društva, nekoč tudi predsednik, pa seveda ustanovni član, prof. dr. Andrej Hočevar. Bil je tudi član in vodja uredništva časopisa, ki ga že od samega začetka izdaja Slovensko meteorološko društvo in se je nekoč imenoval Razprave-Papers, danes pa Vetrnica. Svoje spomine na akademsko delo pa gost Jutranje vremenske fronte strne v misli, da je nekoč bilo več sodelovanja, na katerega smo danes žal pozabili.
8 min • 07. 03. 2025
V tokratni prvi epizodi, posvečeni našim meteorologom, smo gostili večkrat nagrajenega meteorologa, upokojenega profesorja, avtorja več kot 70 znanstvenih in strokovnih del ter dveh učbenikov, pa tudi enega ustanovnih članov slovenskega meteorološkega društva, prof. dr. Andreja Hočevarja. Postavil je agrometeorologijo na fizikalno-matematične temelje, o njej poučil generacije agronomov, gozdarjev in krajinskih arhitektov, o fiziki ozračja pa tudi številne meteorologe. Kot eden prvih meteorologov je skupaj z Bojanom Paradižem leta 1954 tri mesece preživel na naši najvišji meteorološki postaji, kjer je beležil podatke o vremenu in jih pošiljal v dolino. Prigodam s Kredarice prisluhnemo v tokratni Jutranji vremenski fronti.
8 min • 28. 02. 2025
Tokratna Jutranja vremenska fronta še vedno vztraja nad agroklimatologijo. Doktorska študentka Zala Žnidaršič, ki v okviru svoje doktorske naloge na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani analizira agroklimatske kazalnike podnebnih sprememb, nam je razložila, kaj so podnebne projekcije in kaj vse prinašajo podnebne spremembe - večjo verjetnost za nastanek pozebe in pojav škodljivcev, pa tudi nekatere pozitivne vidike.
5 min • 21. 02. 2025
Zala Žnidaršič v okviru svoje doktorske naloge na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani analizira agroklimatske kazalnike podnebnih sprememb. V tokratni Jutranji vremenski fronti zato prisluhnemo nekaterim prvim ugotovitvam, med drugim tudi tem, da je predvidela verjetnost za pojav pozebe vse do leta 2100. Podatki še niso javno dostopni, jih pa - ko bo le možno - predstavimo v Jutranji vremenski fronti.
8 min • 14. 02. 2025
Zaradi vedno večjega odstotka energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, kjer igrajo najpomembnejšo vlogo ravno sonce, veter, padavine, se področji meteorologije in energetike čedalje bolj prepletata in postajata soodvisni. Tudi zato meteorologi svoje znanje lahko vnovčijo na energetskem področju. Katera znanja jim pridejo še posebej prav in kako je videti delo, smo preverili pri Manci Fifnja, magistrici meteorlogije in zaposleni na Gen-i.
6 min • 07. 02. 2025
Letošnji polarni vrtinec je torej precej stabilen, podobno situacijo pa smo imeli tudi v zimah leta 1997, 2000 in 2011. To med drugim vpliva tudi na to, da letošnja zima ni prinesla ekstremno nizkih temperatur. O tem, kaj so polarni vrtinci, kako stabilni so in kako pogosto razpadejo, smo govorili z Manco Fifnja, po izobrazbi magistrico meteorologije, sicer pa tržno analitičarko pri podjetju Gen-i.
7 min • 31. 01. 2025
