Iskanje
Kaj je vejavica in kaj črna burja? Znate našteti barve mavrice ter pravilno ubesediti razliko med meglo in nizko oblačnostjo? Z meteorologi z Agencije RS za okolje v jutru na Prvem razlagamo vremenske pojave.
Na Antarktiki se je v letošnjem letu odprl arhiv ledu z ogroženih gorskih ledenikov. Strokovnjaki so za lokacijo naravnega arhiva izbrali planoto na nadmorski višini približno 3.500 metrov, kjer se povprečna leta temperatura giblje okoli -50 °C. Tja nas v Jutranji vremenski fronti popelje Gregor Vertačnik z ARSO.
8 min • 08. 02. 2026
V zadnjih letih imamo manj kot polovico ledu v Alpah, kot ga je bilo pred približno dvesto leti. To se najbolj pozna na ledenikih, na ledeniku pod Skuto in Triglavskem ledeniku. Za slednjega je lahko usodno že eno samo nadpovprečno vroče poletje, opozarja Gregor Vertačnik, ki se na Agenciji Republike Slovenije za okolje ukvarja s klimatologijo in podnebnimi projekcijami.
7 min • 30. 01. 2026
Jaka Ortar z Agencije Republike Slovenije za okolje je trikrat občutil, kako je, ko te ujame snežni plaz. V večini takšni situacij osebe ostanejo na vrhu plazu, le v redkih primerih pride do zasutje. Tako je bilo tudi v njegovem primeru. “Na srečo,” pravi. V Jutranji vremenski fronti se še zadnjič podamo na pobeljene strmine.
7 min • 23. 01. 2026
Snežni plazovi se med seboj razlikujejo glede na vrsto snega, način sprožitve in hitrost gibanja. Na nastanek plazov ključno vplivajo vreme, veter, naklon terena in človekova prisotnost, ki je pogosto sprožilni dejavnik - v več kot 90 odstotkih. “Razumevanje teh razlik je temelj za varnejše gibanje v zimskem gorskem svetu” poudari tokratni gost Jutranje vremenske fronte - Jaka Ortar z ARSO.
7 min • 16. 01. 2026
Če nas zajame plaz in se znajdemo znotraj neprebojnega oklepa, nam ostane kisika za približno 15 minut. V Jutranji vremenski fronti se pogovarjamo z Jako Ortarjem z ARSO, ki nam predstavi obvezno gorniško opremo v zimskih razmerah ter izpostavi, da je verjetnost, da nas plaz zasuje, sicer majhna, so pa zato tudi možnosti za preživetje manjše.
7 min • 09. 01. 2026
Plazovina, sploh, če je sveža, je znak, da je pobočje nevarno in da je verjetnost plazov velika. Sicer pa lahko podatke o stabilnosti snežne odeje in možnosti plazov razberemo z Evropske petstopenjske lestvice nevarnosti proženja snežnih plazov. Lestvico in znake, po katerih prepoznamo, da se je ali se bo sprožil plaz, nam je v oddaji predstavil Jaka Ortar z Agencije Republike Slovenije za okolje.
7 min • 02. 01. 2026
Naloga lavinske službe je, da se vsaj enkrat tedensko odpravi na teren in preveri, kakšna je stabilnost snežne odeje. O snežnih razmerah tako vse zainteresirane obveščajo preko lavinskega biltena, ljubiteljem zime in snega pa so na voljo tudi drugi portali. Eden teh je snežni portal www.snezak.si, ki je nastal pred desetimi leti z namenom, da bi uporabniki brali in prispevali najrazličnejše informacije o zimski razmerah - o plazovih, višini snežne odeje, količini novozapadlega snega ali zgolj o smučarskih razmerah doma in v tujini. Jutranja vremenska fronta tokrat odgovori na vprašanje - kam po informacije o snegu in snežnih razmerah.
8 min • 26. 12. 2025
Zima prinaša snežinke in z njimi snežno odejo, ki je lahko tudi nestabilna. “O nestabilni snežni odeji govorimo takrat, ko se posamezne plasti snežne odeje med seboj ne držijo dobro. Takrat obstaja nevarnost, da ena zdrsne po drugi plasti,” nam pove tokratni sogovornik, Jaka Ortar z lavinske službe Agencije Republike Slovenije za okolje. V oddaji izvemo tudi, kaj vpliva na nestabilnost snežne odeje, kakšen vpliv imata nanjo dež in veter ter kako po zvoku prepoznamo, po kakšnem snegu hodimo.
8 min • 19. 12. 2025
Jay Trobec, doktor znanosti, je glavni meteorolog na televiziji Keloland v Sioux Falls v Južni Dakoti, kjer prevladuje izrazito celinsko podnebje z velikimi temperaturnimi nihanji skozi leto. Zime so - tako kot pri nas - navadno hladne, vetrovne in snežne, poletja pa vroča in nevihtna. V poletnem in spomladanskem času so možni tudi močni nalivi, toča in tornadi, zato meteorologi na tamkajšnji televiziji o vremenu poročajo tudi več ur dnevno. O delu meteorologov na televizijski postaji Keloland in načinu poročanja pa v tokratni Jutranji vremenski fronti.
5 min • 05. 12. 2025
V visokogorju na debelino snežne odeje bolj kot sama temperatura ozračja vpliva količina padavin, ker je v primerjavi z nižjimi nadmorskimi višinami tam skoraj vedno dovolj hladno, da sneži. V nižinah pa je eden pomembnejših faktorjev temperatura ozračja. V Jutranji vremenski fronti nas klinatolog Gregor Vertačnik z ARSO popelje po prostorski pestrosti snežne odeje, ki se iz leta v leto tanjša, njeno trajanje pa je prav tako krajše.
6 min • 28. 11. 2025
Potem ko je v ponedeljek sneg na Gorenjskem in severnem Primorskem dosegel nižine, so se temperature nekoliko spustile in posledično tudi meja sneženja na Dolenjskem. Po nevihtnem vstopu v tretji novembrski teden smo tako dočakali prve snežinke, nato pa je sledilo jesensko deževje. Nestanovitno dogajanje v naši atmosferi kar kliče po razlagi, zato v Jutranji vremenski fronti tokrat kličemo na Agencijo Republike Slovenije. V oddaji nas Brane Gregorčič opomni na zimo leta 1980, ko smo prvo obilno sneženje dočakali že v prvih dneh novembra, v tem tisočletju pa 26. november 2005, ko smo izmerili 37 cm snega po nižinah.
7 min • 21. 11. 2025
Meteorologi že več desetletij med drugim merijo tudi višino snežne odeje, na podlagi izmerjenih podatkov pa lahko pripravljajo raznorazne statistične podatke. Gregor Vertačnik, klimatolog z ARSO in tokratni sogovornik, nam v tokratni Jutranji vremenski fronti tako pove, da imamo vsako desetletje za 8-9% nižjo snežno odejo, trajanje pa je nižje za približno 5%. Večinoma je ta upad povezan z dejstvom, da se je dvignila temperatura zraka, velik del pa prispeva tudi pomanjkanje padavin v visokogorju.
7 min • 14. 11. 2025
V meteorologiji pogosto zasledimo izraz simulacija, na primer ko govorimo o vremenskih napovedih. Meteorologi uporabljajo računalniške simulacije, da z zapletenimi matematičnimi modeli posnemajo dogajanje v ozračju – gibanje vetrov, oblake, padavine in spremembe temperatur. Simulacije pa ne smemo zamenjati z emulacijo, ki jo strokovnjaki med drugim uporabljajo za hitrejše napovedovanje površinskih valov vse do leta 2100. V Jutranji vremenski fronti med drugim izvemo, da lahko zaradi razvoja novih globokih modelov klimatske simulacije za naslednjih 100 let opravijo v zgolj nekaj sekundah in ne več šestih mesecih, kot nekoč. Pred mikrofonom pa smo zopet gostili: ddr. Matjaža Ličerja, raziskovalca na ARSO in morski biološki postaji NIB.
8 min • 07. 11. 2025
V Jutranji vremenski fronti nadaljujemo raziskovanje presečišča umetne inteligence in meteorologije. Gost oddaje, dr. Matjaž Ličer, raziskovalec na ARSO in Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo, predstavi model CRITER, ki zapolnjuje manjkajoče dele satelitskih posnetkov morja. Jedro modela predstavlja konvolucijska mreža, tehnologija, ki združuje in izostri slike ter omogoča bolj natančne in uporabne podatke o dogajanju na morju.
7 min • 31. 10. 2025
Umetna inteligenca počasi prodira na vsa področja - tudi v znanost, tudi v meteorologijo. Čeprav je naša atmosfera zelo kompleksen sistem, v njenem delovanju lahko zaznamo določene vzorce; pri tem pa nam je lahko v veliko pomoč umetna inteligenca. O čem pravzaprav govorimo, ko govorimo o umetni inteligenci v meteorlogiji, v tokratni Jutranji vremenski fronti. Pred mikrofonom je bil z nami dvojni doktor Matjaž Ličer, raziskovalec na ARSO in na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo.
8 min • 24. 10. 2025
Verjetnost je sicer majhna, a morda ste v visokogorju kdaj opazili merilne naprave, s katerimi Jaka Ortar z Agencije Republike Slovenije za okolje zbira podatke o količini padavin v Julijcih. Gre za naprave, ki s pomočjo prekucev dveh simetričnih posodic merijo količino padavin. Naprava na sekundno natančno zabeleži čas prekuca, en prekuc pa se zgodi na vsakih 0,2 litra padavin. Tudi o tem in drugih prigodah izvajanja meritev padavin v tokratni Jutranji vremenski fronti.
9 min • 17. 10. 2025
Jaka Ortar, geograf, zaposlen na Agenciji Republike Slovenije za okolje že približno 20 let ljubiteljsko raziskuje vpliv gorske pregrade na razporeditev padavin. V tokratni oddaji nas vzame v južne Julijske Alpe, torej v območje evropskih Alp, kjer zapade največja količina padavin, in nam razloži, zakaj in ali ima res v Bohinju dež ta mlade.
8 min • 10. 10. 2025
Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih je bilo letošnje meteorološko poletje na državni ravni nadpovprečno toplo, podpovprečno namočeno in bolj osončeno kot običajno. Najvišjo temperaturo smo tokrat izmerili v Portorožu, in sicer 38,8 °C. Živo srebro se je tako visoko povzpelo 14. avgusta. Klara Eva Kukovičič in Matija Klančar z ARSO v tokratni oddaji razglasiva, kdo se je najbolje odrezal v nagradnem tekmovanju, pri katerem smo napovedovali letošnje meteorološke ekstreme.
10 min • 03. 10. 2025
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna.
3 min • 19. 09. 2025
Razširjena vremenska napoved za konec tedna.
3 min • 12. 09. 2025
