7 min • 04. 10. 2024
Zemlja je stara približno 4,5 milijarde let. Ta ocena temelji na najstarejših kamninah in meteoritih, ki so nastali ob istem času kot naš planet. In v času nastanka Zemlje na tem tretjem planetu od Sonca še ni bilo kisika in posledično tudi ne ozona. V kakšnem odnosu sta ta dva plina, kateri so še preostali toplogredni plini, ki sestavljajo ozračje in kaj se dogaja s koncentracijo metana v ozračju, smo vprašali dr. Gregorja Skoka s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Zemlja je stara približno 4,5 milijarde let. Ta ocena temelji na najstarejših kamninah in meteoritih, ki so nastali ob istem času kot naš planet. In v času nastanka Zemlje na tem tretjem planetu od Sonca še ni bilo kisika in posledično tudi ne ozona. V kakšnem odnosu sta ta dva plina, kateri so še preostali toplogredni plini, ki sestavljajo ozračje in kaj se dogaja s koncentracijo metana v ozračju, smo vprašali dr. Gregorja Skoka s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Najboljše ekološko stanje pri nas dosegajo zgornji tok reke Kolpe, povirni del Soče in Idrijce, tudi Unica. Najslabše pa so se odrezali vodotoki v severovzhodnem delu Slovenije. Biologinja Nataša Dolinar z Agencije Republike Slovenije za okolje razloži, kako in v kakšnem časovnem obdobju potekajo meritve, pa tudi, kaj so novi trendi s področja okoljskih meritev.
7 min • 12. 04. 2026
Če je pred časom še veljalo, da naše vode najbolj obremenjujejo kemikalije, je danes situacija nekoliko drugačna. Gostja tokratne Jutranje vremenske fronte, biologinja Nataša Dolinar z Agencije Republike Slovenije za okolje razlaga, da na ekološko stanje voda najbolj vplivajo hidromorfološke spremembe.
6 min • 05. 04. 2026
Če je pred časom še veljalo, da naše vode najbolj obremenjujejo kemikalije, je danes situacija nekoliko drugačna. Gostja tokratne Jutranje vremenske fronte, biologinja Nataša Dolinar z Agencije Republike Slovenije za okolje razlaga, da na ekološko stanje voda najbolj vplivajo hidromorfološke spremembe.
6 min • 05. 04. 2026
Čeprav so posamezni vodotoki zaradi človekovih vplivov slabše ohranjeni, je večina slovenskih voda v dobrem ali zelo dobrem ekološkem stanju. Tega strokovnjaki ocenijo predvsem na podlagi bioloških elementov, kot so vodni nevretenčarji, alge in ribe. Gostja oddaje je Nataša Dolinar z ARSO.
8 min • 29. 03. 2026
Razvoj hidroloških meritev gre v smer, ki pomeni čim manj posega v rečne struge. Vse več se uporabljajo brezkontaktne meritve, kamere in napredne analitične metode, ki pomagajo ocenjevati hitrost toka in količino vode. “Pri tem pa kljub tehnološkemu napredku ostaja ključna vloga človeka – hidrologi morajo podatke preveriti, jih postaviti v kontekst in jih pravilno razlagati,” razlaga hidrologinja Florjana Ulaga z Agencije Republike Slovenije za okolje.
5 min • 22. 03. 2026