Iskanje
6 min • 07. 02. 2025
Zaradi vedno večjega odstotka energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, kjer igrajo najpomembnejšo vlogo ravno sonce, veter, padavine, se področji meteorologije in energetike čedalje bolj prepletata in postajata soodvisni. Tudi zato meteorologi svoje znanje lahko vnovčijo na energetskem področju. Katera znanja jim pridejo še posebej prav in kako je videti delo, smo preverili pri Manci Fifnja, magistrici meteorlogije in zaposleni na Gen-i.
Zaradi vedno večjega odstotka energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, kjer igrajo najpomembnejšo vlogo ravno sonce, veter, padavine, se področji meteorologije in energetike čedalje bolj prepletata in postajata soodvisni. Tudi zato meteorologi svoje znanje lahko vnovčijo na energetskem področju. Katera znanja jim pridejo še posebej prav in kako je videti delo, smo preverili pri Manci Fifnja, magistrici meteorlogije in zaposleni na Gen-i.
Če je pred časom še veljalo, da naše vode najbolj obremenjujejo kemikalije, je danes situacija nekoliko drugačna. Gostja tokratne Jutranje vremenske fronte, biologinja Nataša Dolinar z Agencije Republike Slovenije za okolje razlaga, da na ekološko stanje voda najbolj vplivajo hidromorfološke spremembe.
6 min • 05. 04. 2026
Čeprav so posamezni vodotoki zaradi človekovih vplivov slabše ohranjeni, je večina slovenskih voda v dobrem ali zelo dobrem ekološkem stanju. Tega strokovnjaki ocenijo predvsem na podlagi bioloških elementov, kot so vodni nevretenčarji, alge in ribe. Gostja oddaje je Nataša Dolinar z ARSO.
8 min • 29. 03. 2026
Razvoj hidroloških meritev gre v smer, ki pomeni čim manj posega v rečne struge. Vse več se uporabljajo brezkontaktne meritve, kamere in napredne analitične metode, ki pomagajo ocenjevati hitrost toka in količino vode. “Pri tem pa kljub tehnološkemu napredku ostaja ključna vloga človeka – hidrologi morajo podatke preveriti, jih postaviti v kontekst in jih pravilno razlagati,” razlaga hidrologinja Florjana Ulaga z Agencije Republike Slovenije za okolje.
5 min • 22. 03. 2026
Letošnja meteorološka zima je bila v Sloveniji precej mila in skromna s snegom, povprečna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem. Ob začetku zime je povprečna količina snega na naši najvišji meteorološki postaji na Kredarici približno meter, ob koncu, torej konec februarja, po približno tri metre in pol. Letos pa smo januarja izmerili le pol metra snega, ob koncu zime pa 170 cm. Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje nas popelje po meteorološkem pregledu decembra, januarja in februarja.
8 min • 15. 03. 2026
Čeprav pogosto govorimo predvsem o količini vode, hidrološki monitoring vključuje več meritev – od vodostaja in pretoka do drugih značilnosti, ki pomagajo razumeti, kako se reke odzivajo na vremenske in naravne procese. Posebej zanimivo je, da se lahko vodostaj na posameznih odsekih spremeni tudi za več metrov. Na to ne vplivajo le padavine ali taljenje snega, temveč predvsem sedimenti in prod, ki jih reke prenašajo po strugi.
7 min • 08. 03. 2026
