Iskanje
7 min • 30. 05. 2025
Serafina Dežman je bila ena prvih in najpomembnejših meteoroloških opazovalk, ki je beležila podatke o vremenu med leti 1861 in 1895 v Ljubljani, zato jo štejemo med pionirje na področju eksperimentalne fizike in meteorologije. Njeno poslanstvo še danes nadaljuje približno 280 meteoroloških opazovalcev, ki trikrat dnevno opravljajo meritve na podnebnih postajah. Prav njim, njihovem delu in zgodovini se posveča tokratna Jutranja vremenska fronta.
Serafina Dežman je bila ena prvih in najpomembnejših meteoroloških opazovalk, ki je beležila podatke o vremenu med leti 1861 in 1895 v Ljubljani, zato jo štejemo med pionirje na področju eksperimentalne fizike in meteorologije. Njeno poslanstvo še danes nadaljuje približno 280 meteoroloških opazovalcev, ki trikrat dnevno opravljajo meritve na podnebnih postajah. Prav njim, njihovem delu in zgodovini se posveča tokratna Jutranja vremenska fronta.
Na Antarktiki se je v letošnjem letu odprl arhiv ledu z ogroženih gorskih ledenikov. Strokovnjaki so za lokacijo naravnega arhiva izbrali planoto na nadmorski višini približno 3.500 metrov, kjer se povprečna leta temperatura giblje okoli -50 °C. Tja nas v Jutranji vremenski fronti popelje Gregor Vertačnik z ARSO.
8 min • 08. 02. 2026
V zadnjih letih imamo manj kot polovico ledu v Alpah, kot ga je bilo pred približno dvesto leti. To se najbolj pozna na ledenikih, na ledeniku pod Skuto in Triglavskem ledeniku. Za slednjega je lahko usodno že eno samo nadpovprečno vroče poletje, opozarja Gregor Vertačnik, ki se na Agenciji Republike Slovenije za okolje ukvarja s klimatologijo in podnebnimi projekcijami.
7 min • 30. 01. 2026
Jaka Ortar z Agencije Republike Slovenije za okolje je trikrat občutil, kako je, ko te ujame snežni plaz. V večini takšni situacij osebe ostanejo na vrhu plazu, le v redkih primerih pride do zasutje. Tako je bilo tudi v njegovem primeru. “Na srečo,” pravi. V Jutranji vremenski fronti se še zadnjič podamo na pobeljene strmine.
7 min • 23. 01. 2026
Snežni plazovi se med seboj razlikujejo glede na vrsto snega, način sprožitve in hitrost gibanja. Na nastanek plazov ključno vplivajo vreme, veter, naklon terena in človekova prisotnost, ki je pogosto sprožilni dejavnik - v več kot 90 odstotkih. “Razumevanje teh razlik je temelj za varnejše gibanje v zimskem gorskem svetu” poudari tokratni gost Jutranje vremenske fronte - Jaka Ortar z ARSO.
7 min • 16. 01. 2026
Če nas zajame plaz in se znajdemo znotraj neprebojnega oklepa, nam ostane kisika za približno 15 minut. V Jutranji vremenski fronti se pogovarjamo z Jako Ortarjem z ARSO, ki nam predstavi obvezno gorniško opremo v zimskih razmerah ter izpostavi, da je verjetnost, da nas plaz zasuje, sicer majhna, so pa zato tudi možnosti za preživetje manjše.
7 min • 09. 01. 2026
