Iskanje
9 min • 13. 06. 2025
Hidrološki modeli najbolje delujejo v alpskem in predalpskem svetu, nekoliko slabši pa so v kraškem območju. Zakaj je tako, nam v tokratni Jutranji vremenski fronti razloži Andrej Golob, vodja Sektorja za meteorološke, hidrološke in oceanografske napovedi z ARSO. Izvemo tudi, kako pote napovedovanje in spremljanje hidroloških razmer, kje preveriti zadnje podatke samodejnih hidroloških postaj in stanje površinskih voda.
Hidrološki modeli najbolje delujejo v alpskem in predalpskem svetu, nekoliko slabši pa so v kraškem območju. Zakaj je tako, nam v tokratni Jutranji vremenski fronti razloži Andrej Golob, vodja Sektorja za meteorološke, hidrološke in oceanografske napovedi z ARSO. Izvemo tudi, kako pote napovedovanje in spremljanje hidroloških razmer, kje preveriti zadnje podatke samodejnih hidroloških postaj in stanje površinskih voda.
V marčevski Jutranji vremenski fronti z vstopom v meteorološko pomlad pozornost preusmerjamo od ledu k vodi ter odgovorimo na vprašanje, kaj se zgodi s snegom, ko se začne taliti. Z gostjo, hidrologinjo Florjano Ulaga z Agencije Republike Slovenije za okolje, pojasnjujemo, kako talina pronica v tla, napaja podzemne vode in z zamikom vpliva na vodnatost rek, podobno kot pri kraškem zadržku.
6 min • 01. 03. 2026
Hitrost taljenja ledenikov in ledenih površin ni povsod enaka. Odvisna je od lege, nadmorske višine, velikosti ledenika, senčnosti in regionalnega segrevanja. Najhitreje se segrevajo polarna območja. Arktika se segreva tudi do štirikrat hitreje od svetovnega povprečja, kar močno pospešuje taljenje tamkajšnjih ledenikov in ledenih pokrovov. Drugod, na primer na visokih delih Antarktike, temperature zaradi izjemne nadmorske višine in lege še vedno ostajajo zelo nizke, zato se led tam ohranja dlje. Prav zato so znanstveniki tja umestili arhiv ledu z ogroženih gorskih ledenikov. O tem smo govorili z gostom Jutranje vremenske fronte, Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
8 min • 22. 02. 2026
Milankovićevi astronomski cikli opisujejo skupne učinke spreminjanja Zemljine orbite okoli Sonca na njeno podnebje v tisočih letih. Gre za idejo in teorijo srbskega inženirja in matematika Milutina Milankovića, rojenega leta 1879, s katero je pojasnil nastanek ledenih dob in danes velja za enega večjih dosežkov geofizikalne znanosti 20. stoletja. Njegovo teorijo potrjuje tudi led na Antarktiki.
8 min • 15. 02. 2026
Na Antarktiki se je v letošnjem letu odprl arhiv ledu z ogroženih gorskih ledenikov. Strokovnjaki so za lokacijo naravnega arhiva izbrali planoto na nadmorski višini približno 3.500 metrov, kjer se povprečna leta temperatura giblje okoli -50 °C. Tja nas v Jutranji vremenski fronti popelje Gregor Vertačnik z ARSO.
8 min • 08. 02. 2026
V zadnjih letih imamo manj kot polovico ledu v Alpah, kot ga je bilo pred približno dvesto leti. To se najbolj pozna na ledenikih, na ledeniku pod Skuto in Triglavskem ledeniku. Za slednjega je lahko usodno že eno samo nadpovprečno vroče poletje, opozarja Gregor Vertačnik, ki se na Agenciji Republike Slovenije za okolje ukvarja s klimatologijo in podnebnimi projekcijami.
7 min • 30. 01. 2026
