Iskanje
8 min • 07. 11. 2025
8 min • 07. 11. 2025
V meteorologiji pogosto zasledimo izraz simulacija, na primer ko govorimo o vremenskih napovedih. Meteorologi uporabljajo računalniške simulacije, da z zapletenimi matematičnimi modeli posnemajo dogajanje v ozračju – gibanje vetrov, oblake, padavine in spremembe temperatur. Simulacije pa ne smemo zamenjati z emulacijo, ki jo strokovnjaki med drugim uporabljajo za hitrejše napovedovanje površinskih valov vse do leta 2100.
V Jutranji vremenski fronti med drugim izvemo, da lahko zaradi razvoja novih globokih modelov klimatske simulacije za naslednjih 100 let opravijo v zgolj nekaj sekundah in ne več šestih mesecih, kot nekoč. Pred mikrofonom pa smo zopet gostili: ddr. Matjaža Ličerja, raziskovalca na ARSO in morski biološki postaji NIB.
V meteorologiji pogosto zasledimo izraz simulacija, na primer ko govorimo o vremenskih napovedih. Meteorologi uporabljajo računalniške simulacije, da z zapletenimi matematičnimi modeli posnemajo dogajanje v ozračju – gibanje vetrov, oblake, padavine in spremembe temperatur. Simulacije pa ne smemo zamenjati z emulacijo, ki jo strokovnjaki med drugim uporabljajo za hitrejše napovedovanje površinskih valov vse do leta 2100.
V Jutranji vremenski fronti med drugim izvemo, da lahko zaradi razvoja novih globokih modelov klimatske simulacije za naslednjih 100 let opravijo v zgolj nekaj sekundah in ne več šestih mesecih, kot nekoč. Pred mikrofonom pa smo zopet gostili: ddr. Matjaža Ličerja, raziskovalca na ARSO in morski biološki postaji NIB.
Čeprav pogosto govorimo predvsem o količini vode, hidrološki monitoring vključuje več meritev – od vodostaja in pretoka do drugih značilnosti, ki pomagajo razumeti, kako se reke odzivajo na vremenske in naravne procese. Posebej zanimivo je, da se lahko vodostaj na posameznih odsekih spremeni tudi za več metrov. Na to ne vplivajo le padavine ali taljenje snega, temveč predvsem sedimenti in prod, ki jih reke prenašajo po strugi.
7 min • 08. 03. 2026
V marčevski Jutranji vremenski fronti z vstopom v meteorološko pomlad pozornost preusmerjamo od ledu k vodi ter odgovorimo na vprašanje, kaj se zgodi s snegom, ko se začne taliti. Z gostjo, hidrologinjo Florjano Ulaga z Agencije Republike Slovenije za okolje, pojasnjujemo, kako talina pronica v tla, napaja podzemne vode in z zamikom vpliva na vodnatost rek, podobno kot pri kraškem zadržku.
6 min • 01. 03. 2026
Hitrost taljenja ledenikov in ledenih površin ni povsod enaka. Odvisna je od lege, nadmorske višine, velikosti ledenika, senčnosti in regionalnega segrevanja. Najhitreje se segrevajo polarna območja. Arktika se segreva tudi do štirikrat hitreje od svetovnega povprečja, kar močno pospešuje taljenje tamkajšnjih ledenikov in ledenih pokrovov. Drugod, na primer na visokih delih Antarktike, temperature zaradi izjemne nadmorske višine in lege še vedno ostajajo zelo nizke, zato se led tam ohranja dlje. Prav zato so znanstveniki tja umestili arhiv ledu z ogroženih gorskih ledenikov. O tem smo govorili z gostom Jutranje vremenske fronte, Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
8 min • 22. 02. 2026
Milankovićevi astronomski cikli opisujejo skupne učinke spreminjanja Zemljine orbite okoli Sonca na njeno podnebje v tisočih letih. Gre za idejo in teorijo srbskega inženirja in matematika Milutina Milankovića, rojenega leta 1879, s katero je pojasnil nastanek ledenih dob in danes velja za enega večjih dosežkov geofizikalne znanosti 20. stoletja. Njegovo teorijo potrjuje tudi led na Antarktiki.
8 min • 15. 02. 2026
Na Antarktiki se je v letošnjem letu odprl arhiv ledu z ogroženih gorskih ledenikov. Strokovnjaki so za lokacijo naravnega arhiva izbrali planoto na nadmorski višini približno 3.500 metrov, kjer se povprečna leta temperatura giblje okoli -50 °C. Tja nas v Jutranji vremenski fronti popelje Gregor Vertačnik z ARSO.
8 min • 08. 02. 2026
